Dva leva / Vlado Miheljak: Dr. Mabuseja smrtonosnejši Nato

»Nikoli nisem imel priložnosti delati s tistim neumnim igralcem, ki je postal nič manj neumen guverner Kalifornije. Ukinitev pomoči mentalnim bolnikom v Kaliforniji me spominja na tisto, kar se je dogajalo v Nemčiji, ko so prišli na oblast nacisti.«

»Evropa bo plačala VELIKO, kot se tudi spodobi, in to bo tvoja zmaga … Dosegel boš nekaj, česar nobenemu ameriškemu predsedniku ni uspelo v desetletjih … Ni bilo lahko, a smo dosegli, da se bodo vsi zavezali k petim odstotkom.«

»Zaveznice so skupaj položile temelje za močnejši, pravičnejši in smrtonosnejši Nato. Alternative ni, to moramo storiti.«

Razprava o Natu kaže na vseevropski – torej tudi slovenski – problem podrejanja in podredljivosti. Podrejanja bebcu in norcu. Ko v politiki vladajo bebci, je hudo, ko norci, je še hujše, ko pa taki, ki so v eni osebi oboje, je katastrofa. In zdaj smo tam. Na čelu zahodnega zavezništva je nori bebec. A najbolj fascinantno in bizarno pri tem je, da ne le tisti, ki so na kritični distanci, ampak tudi vsi, ki so v središču odločanja o zavezništvu, vedo, da je tip točno tak. Ko rečeš, »ta tip je nori bebec«, vsi od Rutteja, Merza, Macrona, Starmerja pa do podalpskega Goloba vedo, o kom je govor. Skoraj žaljivo do naslovnika povedi bi bilo pojasnjevanje in poimenovanje. Dovolj je preprosto izreči bebec in/ali norec. Frazem brez stranske razlage razkrije oziroma določi identiteto. In vsi našteti ne le da vedo, o kom je govor, ampak tudi vedo, da je res tak. Zakaj mu torej sledijo, če to globoko v sebi vedo?