Dva leva / Vlado Miheljak: Knjigovodski in računovodski argumenti za Nato

Danilo Türk: »Hočem reči, demokracija je po svojem bistvu, kadar gre za resnično demokracijo, tudi nepredvidljiva in jaz ne bi tako dramatično obsojal tega, kar se je zgodilo.… Seveda je veliko sprenevedanja, kajti za teh pet odstotkov so vedeli vsi, vsakdo, ki odpre časopis.«

Erik Kopač: »… tako, kot je bilo relativno že zgodaj jasno, da bo pet odstotkov, je bilo tudi že zelo zgodaj jasno skomunicirano, da se bo tokrat izpolnjevanje te zaveze nadziralo na mnogo bolj natančen, periodičen in strukturiran način. ... To je varovalka, ki je pa lahko dvorezni meč. Namreč, lahko se leta 2029 izkaže, da bodo načrtovana sredstva premalo, vsaj za nekatere članice, za izpolnjevanje njihovih zavez. In kaj bo potem posledica? ... Omenjene so bile slovenske sosede; v tej zgodbi, zgodbi številk, vidimo, kakšna so razmerja: Slovencev dva milijona, Italijanov šestdeset, Slovencev dva milijona, Avstrijcev deset milijonov in v glavnem, daleč najmanjši smo med vsemi v naši soseščini.«

Gorazd Kovačič: »Ampak poglejte, tisto, kar pa je relevantno vprašanje, je pa to, kje bomo vzeli teh pet odstotkov za obrambo. In na to jaz kot državljan nisem slišal dobrih odgovorov. Ali bomo dvignili davke ali bomo rezali neke socialne ali infrastrukturne programe, se pravi, se bomo spremenili v vojno ekonomijo, ker to z zadolževanjem ne bo moglo trajati dolgo. Te dolgove bo treba vrniti, brezplačnega kosila ni.«

Ponavadi nimam volje in potrpljenja za gledanje tovrstnih oddaj. No, tokrat sem naredil izjemo. In bilo je kaj videti in slišati. Namreč, če je kdo še naivno verjel, da so v ozadju nenadnega, nenačrtovanega in še pred nekaj meseci nepredstavljivega dviga vojaškega proračuna kakšni argumenti, pa naj se z njimi strinjamo ali ne, se je zmotil. Nobenega načrta, racionalnega razmisleka za juriš na omejeni državni proračun ni. Pač, nekdo je rekel, da je treba dati več, in smo rekli, da bomo dali. Nekdo je rekel, naj bo pet odstotkov, pa smo pristali na pet odstotkov. Malo smo se sicer sprenevedali, da pet ni pet, ampak dejansko tri. Golob je ob prihodu iz Haaga miril razburjeno javnost: »Edina zaveza Slovenije je zvišanje izdatkov na tri odstotke BDP do 2030.« Danes vemo zagotovo, da je to zavajanje in sprenevedanje. Zgolj računovodska čarovnija. Je pa politični razred prejšnji petek v DZ obeležil dan, ko so pojedli lastno besedo in umaknili izglasovane in napovedane referendume in to označili kot veliko zmago. Zmago!? Zmago nad samim seboj, nad lastnim ljudstvom ali kaj?