Film / Tekač

The Running Man, 2025, Edgar Wright

Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 47, 21. 11. 2025

proti

Kruha in iger.

Stephen King je leta 1973 – ko je bil še učitelj – sklenil, da bo v enem tednu – med zimskimi počitnicami – napisal Tekača, ki je potem obležal v predalu, tako da ga je objavil šele leta 1982, toda pod psevdonimom Richard Bachman. Verjetno se mu ni zdel dovolj »njegov«, da bi ga podpisal s svojim imenom. In v nekem smislu res ni bil »njegov«: zgodba o gladiatorskih tekmovalcih, ki v distopični totalitarni prihodnosti – leta 2025! – nastopajo v peklenskem televizijskem šovu, v katerem jih skušajo ubiti (ni več kruha, pa ljudje dobijo igre), je bila le derivat Desete žrtve (1965), ki jo je Elio Petri posnel po Sheckleyjevi noveli Sedma žrtev (1953). 

A ironično, Tekač, ki ga je leta 1987 igral Arnold Schwarzenegger, z leti ni postal nič originalnejši. Še bolj ironično: zdaj, ko »tekača«, Bena Richardsa, jeznega, divjega, brezposelnega, uporniškega, zavoženega očeta in moža, ki nujno potrebuje denar za bolno hčerko in ki ga po Co-Op Cityju preganjajo sadistični »lovci« (če bo preživel 30 dni, bo bogat!), igra manj terminatorski in manj conanski Glenn Powell (producenta resničnostnega šova igra Josh Brolin, gostitelja šova pa Colman Domingo), deluje kot paranoidni derivat Iger lakote. Edgar Wright, ki svoje filme – recimo Noč neumnih mrtvecev, Vroča kifeljca ali Pr’ konc sveta – vedno zavija v satire, tudi predolgemu Tekaču zada satirični udarec, kar pa je brca v temo: filmi o distopičnih družbah, v katerih se ljudje pobijajo za ratinge, so namreč zelo slabe in dolgočasne in ne ravno urgentne satire, saj za domišljijo in moralo – in naš nihilizem, če hočete – ne pustijo praktično nič (ne, te satire, že itak nekompleksne in na prvo žogo, izgledajo kot satire neke abstraktne družbe), poleg tega pa ti filmi nastopajo kot metafore kapitalizma (globoke ekonomske neenakosti, medijske oligarhije, represivne države ipd.), kar je spet brca v prazno – kapitalizem ljudi »ubija« tako, da jih pušča žive in sposobne za delo ter proizvajanje presežne vrednosti. Uganite, čigav obraz je na stodolarskem bankovcu? (kino)

Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

V središču

Dobički za cerkev

Podatki o poslovanju cerkvenih podjetij razkrivajo visok dobiček. Na ministrstvo za finance se je vrnila Kristina Šteblaj, dosedanja direktorica ključnega podjetja slovenske katoliške cerkve.

V središču

RTV – Radio Televizija Vlade

Bi res radi živeli v državi, kjer bi bila RTV Slovenija odvisna od oblasti in njenih vsakoletnih proračunskih nakazil?

V središču

Mučene rejne živali

Zakaj iz leta v leto odkrivamo vedno nove kmetije, polne obnemoglih, poginulih in trohnečih rejnih živali