Kazati rit hudiču / Mladinina prednovoletna zabava 

Mladina skupaj s Kinom Šiška ob koncu leta že tradicionalno priredi eno osrednjih prednovoletnih zabav v prestolnici. Te zabave so si z leti pridelale krog zvestih sledilcev, ki se bodo gotovo spomnili, da smo občinstvu v slogu Mladininih plemenitih poslanstev že marsikdaj slavnostno zamorili z družbeno angažiranimi vsebinami. Leta 2018 smo prizorišče, to je seveda Kino Šiška, v luči begunske krize denimo okrasili z bodečo žico. Potem smo vam že tako prenatrpan decembrski urnik nekaj let polnili s koncertnimi spektakli. Zdaj pa je ponovno čas za prevetritev. Produkciji prednovoletnega veledogodka sta se ob Mladini in Kinu Šiška pridružila še Slovensko mladinsko gledališče in zavod Emanat. V slogi je moč. To geslo pa bo na tokratni zabavi odzvanjalo tudi s samega odra, saj se bo vanj zavihtela umetniška skupina The Feminalz, ki je s svojim priljubljenim ciklom burlesknih dogodkov Tatovi podob poskrbela za daleč največji hit neodvisne uprizoritvene scene v zadnjem desetletju. The Feminalz so tako velik fenomen, da jih enostavno morate videti. Če jih še niste – zdaj je priložnost.

Gre za tako imenovano tehnoburlesko, ki nastaja pod okriljem Emanata, zavoda za razvoj in afirmacijo plesa in sodobne umetnosti. A Tatovi podob niso plesna predstava, ne gledališče, ne koncert, ne umetniški performans. So vse našteto po malem in še mnogo več. Je, kot pravijo v The Feminalz, kolektivu transspolnih entitet, »nema komedija telesa« in »parodija okorelosti družbenih vlog«. Je sodobni kabaret, ki po umetniški formi burleske ne posega iz nostalgičnih vzgibov, temveč jo oživlja in posodablja prek spajanja s plesno elektroniko, kvirovsko klubsko kulturo in ekstravaganco drag showa. Burleska se pogosto prevesi tudi v svojevrsten striptiz, a tatovi, samooklicani malopridneži, se na odru ne razgalijo (zgolj) zato, da bi občinstvu jemali dih, temveč predvsem zato, da »sloj za slojem odvržejo družbene preobleke«, pravijo. In tudi zato, da pokažejo rit hudiču.

Naj razložimo: ko je bila predstava Tatovi podob letos februarja na 33. Dnevih komedije ovenčana z nagrado za žlahtno komedijo, je strokovna žirija to obrazložila s hvalospevom, ki med drugim pravi: »Status kanoniziranih družbenih kodeksov destabilizirajo s tem, da se požvižgajo na malomeščansko maniro dobrega okusa, hudiča pa odženejo tako, da se mu smejijo v obraz, in če je treba – mu pokažejo rit.« Kdo pa je pravzaprav ta hudič? Del kolektiva, ki je za Mladino spregovoril po nedavni vaji, na kateri so se Tatovi pripravljali na prednovoletni veledogodek, ki ga absolutno ne smete zamuditi, se je ob tem vprašanju za trenutek globoko zamislil. Razmišljujoči molk je prekinil soustanovitelj kolektiva, oblikovalec zvoka in avtor glasbe Luka Prinčič, ki pri Tatovih deluje pod psevdonimom Crucial Pink. Suvereno, kratko in jedrnato je odvrnil: »Fašisti.« In v smehu dodal: »Pa tudi malomeščanska zalega, ki bi do konca svojih dni najraje gledala samo balet.«

»Tehnoburleska je predvsem prostor smeha in humorja. Prav skozi smeh lahko pogledamo naravnost v vso grozo, ki nas obdaja, prek tega pa najdemo tudi moč, da se ji upremo.«

Idejna vodja projekta Maja Delak, ki v kolektivu deluje pod psevdonimom Mad Jakale, poudari, da je bila nagrada za žlahtno komedijo v tem kontekstu izpostavitev na več ravneh: »Ne vem, če se je že kdaj zgodilo, da predstava, ki prihaja z ’off scene’, prodre na tako izrazito institucionalen oder, in je za nameček razglašena za najboljšo.« Leon Marič, ki s Tatovi podob ustvarja pod psevdonimom GlitterAid, ob tem doda: »Postavljeni smo bili ob bok predstavam iz večjih gledališč, predstavam z natančno razdelano scenografijo in razkošnimi kostumi. In potem pridemo mi – zgolj z dvema svetlečima zavesama. In zmagamo. Noro. S tem smo na neki ravni pokazali sredinca malomeščanskemu okusu in dregnili v zadrt pogled, kaj naj bi gledališče bilo in kako naj bi bilo videti.«

Izvedba Tatov podob na Dnevih komedije v Slovenskem ljudskem gledališču Celje še zdaleč ni osamljen primer njihovega prodora na institucionalno odrsko sceno: večkrat so bili denimo del spremljevalnega programa Borštnikovega srečanja, nastopili so tudi na Tednu slovenske drame, »a bolj kot nekakšna dodatna razvedritev«, pravi Maja Delak. »Ustvarjamo namreč neko divjo mešanico žanrov, izrazov in pristopov, zaradi česar spadamo kamorkoli, a obenem tudi nikamor.«

Tatovi podob so v jedru klubski projekt z metelkovskim srcem, saj so The Feminalz dom za tehnoburlesko sprva našli v klubu Gromka na AKC Metelkova mesto v Ljubljani, ki ostaja njihov štab kljub temu, da so lovke razpredli po vsej deželi (in onkraj). Čeprav gre torej za svojevrstno klubsko zabavljaštvo, ki pogosto posega tudi po kiču, trashu in kempu, s čimer The Feminalz jasno in glasno sporočajo, da se ne jemljejo preresno, projekt vseskozi zaznamuje tudi pronicljiva družbenokritična, politično angažirana, satirična ost. »Ključen je absolutno kritičen pristop do tega, kar se v družbi dogaja tukaj in zdaj, pa naj gre za vprašanja feminizma, družbenih vlog, politike, poznega kapitalizma, razrednih razlik, identitetnih politik in tako naprej,« pravi Maja Delak. Oziroma kot je zapisano v manifestu Tatov podob in kolektiva The Feminalz: »Tatovi iz morja dobrih starih floskul vlečejo mreže, v katere se vedno znova ujamejo vselej sveži fiaski naših oblastniških fičfiričev.«

Med izrazito političnimi in družbenokritičnimi točkami oziroma performansi, ki nastajajo v okviru Tatov podob, izstopa denimo performans A štekaš? v izvedbi Maje Delak alias Mad Jakale, ki je satirična parodija toksične moškosti, mačizma in tako imenovanega mansplainanja (moškega pokroviteljskega razlaganja stvari ženskam). Pa denimo točka Evropa, kritičen premislek o zlorabi ideje združene Evrope s strani političnih elit in njihovih koruptivnih interesov, ki ga Lana Zdravković alias Rebellious Controversy naveže na grški mit o posilstvu Evrope. Avtorica v sklopu Tatov podob podpisuje še nekaj točk z izrazito političnimi sporočili, denimo performans Volilno telo, ki ga je Benjamin Zajc za Delo opisal kot »refleksijo bizarne tragikomedije parlamentarnih volitev«.

Če vam zgornji nabor politično angažiranih performansov Tatov podob, s katerim smo zgolj popraskali po površju veličastnega repertoarja kolektiva, ki je v enajstih letih delovanja pripravil že dobrih 130 točk, deluje malce preresno za prednovoletno rajanje, naj vas to ne zavede, saj je realnost na odru vse prej kot zatežena. »Tehnoburleska je predvsem prostor smeha in humorja,« poudari Metod Zupan, ki v kolektivu deluje pod umetniškim imenom Gospod Magdalenca. In doda: »Ne kot oblika eskapizma, temveč kot sredstvo posmehovanja groteski, v kateri živimo. Prav skozi smeh lahko pogledamo naravnost v vso grozo, ki nas obdaja, prek tega pa najdemo tudi moč, da se ji upremo.«

S tem se strinja tudi Luka Prinčič/Crucial Pink, ki pravi, da ima »vzpon fašizma pogosto specifičen učinek: ljudje zamrznemo od strahu in groze – občutek nemoči nas pahne v še večji strah, paniko, preganjavico. Humor je prekinitev tega zamrznjenega stanja. Smeh dejansko zareže vanj«.

Metod Zupan/Gospod Magdalenca mu prikima in doda, da je zanj izredno pomemben tudi skupnostni duh, ki ga pričara burleskni odziv na turobno resničnost vsakdana: »V sistemu, ki nas vse potiska v izolacijo, ima trenutek, ko se skupaj soglasno smejimo groteski vsakdanjega življenja, zares velik pomen. Smeh nas zbliža kot ljudi, takrat kot skupnost dejansko obstajamo.«

The Feminalz delujejo v svetu, kjer politično dogajanje že samo po sebi pogosto deluje kot burleska, kar je po eni strani hvaležen in plodovit teren za satiričen kabaret, saj se nekatere točke tako rekoč pišejo same. Takšna je denimo točka, v kateri plesalec, performer in koreograf Loup Abramovici, ki v Tatovih podob ustvarja in nastopa pod psevdonimom H.P.D., kar pomeni »hormonski pertubator v razkroju«, recitira govor Melanie Trump, soproge ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Po drugi strani je biti bolj burlesken od politike same pogosto svojevrsten izziv. »Kako lahko parodiraš in karikirano komentiraš resničnost, ki je že sama po sebi tako bizarna?« se vpraša Maja Delak/Mad Jakale. »Čas je enostavno tak, da si kot ustvarjalka in tudi kot gledalka včasih res želim samo sprostitve in smeha. Zato je pogosto nekoliko odveč, ko umetnost na že tako težke okoliščine nalaga še dodatne pritiske. A hkrati si v svojem delu ne želim biti zgolj zabava.«

Čeprav je letošnja decembrska zabava zaradi črnogledih obetov prihodnosti še ena priložnost, ko praznujemo konec starega leta, ne pa začetek novega, nam The Feminalz tokrat obljubljajo burleskni veledogodek, na katerega so povabili posebne gostje in goste – operno pevko Ireno Preda, glasbenici mlajše generacije Kiki in Nino Slavec, raperja Vazza, didžeja Jamirka in didžejko Anásto –, ob katerih bo bolj v ospredju glasbena razsežnost njihovega pestrega opusa. Obljubljajo, da »bodo s svojim elektrificiranim groovom preobrazili oder v spomenik glasbenemu ustvarjanju, ki prekipeva od telesnosti, ironije in politične strasti«.

Novoletna zabava:
Tehnoburleska: The Feminalz & gostje
Kje: Kino Šiška, Ljubljana
Kdaj: 19. decembra 2025 (cena 15/18 €)