Teden / Zasebni lastnik uporablja sotočje Sav za lastne potrebe

Na začetku decembra je civilna iniciativa Reši sotočje zbrala podpise več kot 5000 organizacij in posameznikov. Prizadeva si, da bi država zavarovala sotočje Save Bohinjke in Save Dolinke, ki je že več let v nevarnosti, grozi mu uničenje ekosistema in je trenutno celo nedostopno. Sotočje je bivališče zavarovanih in ogroženih vrst rib, ptic in drugih živali. Je tudi potencialen prostor za naselitev bobrov, ki so jih nedavno opazili blizu Bleda. Sotočje najdaljše slovenske reke je celo arheološko najdišče.

Po osamosvojitvi je bilo območje okoli sotočja denacionalizirano in nato prodano zasebniku. Sedanji lastnik velikega deleža zemljišč okoli sotočja je Igor Boncelj s svojim podjetjem BVI in že od leta 2002 posega v naravo. Prvi poseg je bila gradnja male hidroelektrarne Boncelj in Cajhnov jez. Za potrebe hidroelektrarne je bil zgrajen poseben kanal, po katerem se voda pretaka iz struge Save Bohinjke, tako da je ta večino leta skoraj popolnoma suha. Predstavnica civilne iniciative Jana Kolman poroča, da ima to katastrofalen učinek na ekosistem in podobo sotočja. Posegi so se v poznejših letih kar vrstili: leta 2006 izkop za ribnik in nasuta zemeljska pregrada. Tega leta in leta 2016 je Zavod za varstvo narave podal inšpekcijsko prijavo, a razmere do danes niso bile sanirane. Pozneje so bile postavljene še cementne in nasute brežine. Civilna iniciativa je v teh letih opazila tudi odlaganje smeti okoli sotočja, na primer gradbenega materiala, gum, lesa in celo salonitne kritine. V tej je azbest in mora zato biti strokovno in previdno odstranjena.

Boncelj zdaj načrtuje gradnjo rekreativno-turističnega centra Lancovo. Za projekt je gradbeno dovoljenje na upravni enoti zahteval leta 2020. Vloga za gradbeno dovoljenje je bila leta 2021 zavrnjena. Ministrstvo za naravne vire in prostor je lastniku predpisalo, da mora najprej poskrbeti, da se opravi presoja vplivov na okolje, in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Lastnik se je odzval s postavitvijo ograje in vrat, s čimer je preprečil dostop do sotočja. Kasneje je na ograjo in vrata dodal še ostre konice, da ne bi po naključju kakšen pustolovec preplezal ovir. Dostop do sotočja je nemogoč še danes, štiri leta pozneje. Leta 2023 so bili celo umaknjeni kažipoti za sotočje Sav. Kljub zavrnitvi gradbenega dovoljenja so se priprave na gradnjo nadaljevale z dovažanjem peska in armiranih betonskih blokov.

Civilna iniciativa od države zahteva ponovno omogočenje dostopa do sotočja Sav in zavarovanje območja kot naravnega parka. Poleg tega zahteva odstranitev škodljivih projektov in povrnitev sotočja v prvotno stanje. Igor Boncelj je ponovno vložil prošnjo za gradbeno dovoljenje, vendar je tokrat projekt manj velikopotezen. Po telefonu je odgovoril, da nima časa za novinarska vprašanja.

Zgodba o sotočju Sav je zgodba o dolgoletnem zanemarjanju bisera naravne dediščine. Sotočje je treba zavarovati, preden bo napravljena nepopravljiva škoda.