Intervju / »Mladi so dovzetnejši za radikalizacijo, saj še nimajo jasno oblikovanih prepričanj«

Žan Lep je docent za socialno psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in znanstveni sodelavec z doktoratom s področja razvojnopsiholoških študij. Raziskuje tudi pod okriljem Centra za uporabno epistemologijo Pedagoškega inštituta, kjer se ukvarja predvsem s preučevanjem motivacijskih in kognitivnih temeljev odločanja in vedenja ljudi, povezanih z državljanskim udejstvovanjem, politiko, denarjem in zdravjem. Za Mladino je spregovoril o mladini, predvsem o izzivih odraščanja v dobi algoritmov in družbenih omrežij.

Katere razsežnosti družbenih omrežij prepoznavate kot najnevarnejše za mlade uporabnike? 

Ker je internet razmeroma slabo reguliran – in ga je tudi zelo težko regulirati –, so otroci in mladi uporabniki pogosto izpostavljeni vsebinam, ki zanje niso primerne, ki so škodljive ali jih lahko prizadenejo. Izpostavljeni so tudi različnim oblikam zlorab ali prevar. Ob tem so tu še vse tiste stvari, ki morda same po sebi niso nujno škodljive ali kaznive, a vemo, da nanje negativno vplivajo, na primer na njihovo samopodobo. Pretirana raba družbenih omrežij vodi v nenehno primerjanje z drugimi, v občutek, da si ves čas nadzorovan, da moraš neprestano izražati neka mnenja in deliti neke vsebine, da moraš biti nenehno prisoten, pošiljati slike, sporočila ter da moraš biti stalno dosegljiv. Vemo, da ima to negativne posledice že za odrasle, še toliko bolj uničujoče pa je to za otroke. Tu je seveda še medvrstniško nasilje, ki se, kadar se dogaja na spletu, zelo težko prepreči. Pomembna razlika med mladimi danes in mladimi pred desetimi ali petnajstimi leti, ko so se ta omrežja šele pojavljala, je ta, da današnji mladi nikoli niso odraščali brez tega. V to so bili vrženi, preden so bili dovolj psihološko opremljeni, da bi se lahko sami znašli.