TV komentar / Nam je Pahor v sramoto?
Ali zato, ker je Borut Pahor tako beden bivši predsednik, res trpi ugled države?
Stanka Prodnik
MLADINA, št. 53, 31. 12. 2025

Predsednica Nataša Pirc Musar in voditeljica Rosvita Pesek
© TV Slovenija
Čeprav bi si predbožični intervju s predsednico republike Natašo Pirc Musar, ki ga je na TV Slovenija vodila Rosvita Pesek, zaslužil temeljit zapis, bomo raje obstali pri »ubogem« nekdanjem predsedniku Borutu Pahorju, o katerem se je razgovorila predsednica. Moramo pa v izhodišču pojasniti, da se predsednica ni lotila te teme sama, ampak na izrecno vprašanje voditeljice.
Stanka Prodnik
MLADINA, št. 53, 31. 12. 2025

Predsednica Nataša Pirc Musar in voditeljica Rosvita Pesek
© TV Slovenija
Čeprav bi si predbožični intervju s predsednico republike Natašo Pirc Musar, ki ga je na TV Slovenija vodila Rosvita Pesek, zaslužil temeljit zapis, bomo raje obstali pri »ubogem« nekdanjem predsedniku Borutu Pahorju, o katerem se je razgovorila predsednica. Moramo pa v izhodišču pojasniti, da se predsednica ni lotila te teme sama, ampak na izrecno vprašanje voditeljice.
Rosvita Pesek je vprašala: »Je status nekdanjega predsednika v naši zakonodaji dobro urejen?« Predsednica je odgovorila: »V tem segmentu nas zelo z začudenjem gledajo v tujini. Mislim, da ne bom pretiravala, če bom rekla, da ima Slovenija najslabše urejen status nekdanjih predsednikov. Ko nekdo pride do položaja predsednika, postane obraz države in ostane obraz države tudi po tem, ko funkcijo zapusti. Pri Borutu Pahorju je to 17, 18 let najvišjih položajev v Republiki Sloveniji. Čez okno vreči nekdanje predsednike in jih prepustiti na milost in nemilost trgu je nespametno ravnanje države. Pri Pahorju se nam je prvič zgodilo, da je s te funkcije odšel človek, ki ni še zrel za upokojitev, in zdaj se kažejo vse slabosti tega. Kdo tukaj najbolj trpi? Zdi se mi, da najbolj trpi ugled države. Včasih imam občutek, da je Borutu Pahorju čisto vseeno.«
Najprej razčistimo: v Sloveniji nimamo statusa dosmrtnega predsednika republike, ker ga poslanci državnega zbora niso hoteli podeliti Milanu Kučanu. Prav zaradi njega so poslanci pravico do statusa, pisarne in dveh zaposlenih omejili na le pet let. Šlo je za izživljanje nad njim. Kučan je imel sicer srečo, enako velja tudi za Danila Türka: oba sta po koncu funkcije že izpolnjevala pogoje za upokojitev. Pahor pa jih ne izpolnjuje. In čeprav ima še vedno pravico do pisarne, mu je nadomestilo plače pripadalo le eno leto. V letu dni Pahorju ni uspelo dobiti mednarodne funkcije oziroma nobene ni sprejel. Odposlanec Evropske unije za Balkan ni postal zato, ker ni hotel biti podrejen slovenski komisarki za širitev Marti Kos.
Nam je Pahor v sramoto? Nas sramoti, ker je zdaj promotor za kovčke Samsonite in slabe naložbe Iva Boscarola? Nas sramoti, ker se Slovenci iz njega norčujejo zaradi njegovih infantilnih objav na družbenih omrežjih? Se nam smili, ker misli, da všečki pomenijo podporo, ker ne razume, da njegovi »všečkarji« s tem dejansko sporočajo, da je trol? Mogoče pa se nam zdi to, kar se dogaja, prav – in v tem javnem razpadanju podobe celo malo uživamo. Ker si je to zaslužil. Na primer zato, ker je načrtno in zavestno »pozabil« oddati referendumsko pobudo o izbrisanih v presojo na ustavno sodišče.
In s tem podaljšal agonijo 26.000 ljudi za slabo desetletje. Pa res vseeno trpi ugled države? Tudi to ne. Borut Pahor nikogar v tujini ne zanima. Dejansko se ga nihče ne spomni. Ker ni naredil nič takega, po čemer bi se ga lahko.
Seveda pa mora imeti predsednica republike točno tako stališče, kot ga ima. Čeprav si verjetno o Pahorju tudi ona misli svoje.