»Grenlandijo bi moral pred ZDA braniti tudi NATO«
Kdo se bo v Evropi ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu postavil po robu?
Evropska unija od svojih partnerjev pričakuje spoštovanje načel suverenosti in ozemeljske celovitosti, je v odzivu na vnovične grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa s priključitvijo Grenlandije ZDA danes sporočila Evropska komisija. V luči groženj je podporo Danski in njenemu avtonomnemu ozemlju izrazilo tudi več evropskih držav.
Ozemeljska celovitost in nedotakljivost meja
"EU bo še naprej zagovarjala načela nacionalne suverenosti, ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti meja," je povedala tiskovna predstavnica Evropske komisije Anitta Hipper, potem ko je Trump konec tedna vnovič dejal, da ZDA Grenlandijo potrebujejo z vidika nacionalne varnosti in tako namignil na možnost njene priključitve.
Po besedah Hipper Bruselj z zagovarjanjem omenjenih načel ne bo prenehal zlasti, ko je "ogrožena ozemeljska celovitost države članice EU" - v tem primeru Danske.
"EU bo še naprej zagovarjala načela nacionalne suverenosti, ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti meja."
Željo po priključitvi Grenlandije je sicer Trump izrazil že večkrat, kar je naletelo na kritike tako Grenlandije kot Danske in EU. Najnovejše komentarje v zvezi s tem je podal v pogovoru za ameriški medij The Atlantic.
Žena njegovega svetovalca Stephena Millerja, Katie Miller je medtem po ameriški vojaški akciji v Venezueli konec tedna na omrežju X objavila sliko Grenlandije v barvah ameriške zastave in k objavi pripisala "Kmalu".
Nasprotovanje aspiracijam Trumpove administracije so danes med drugim izrazili Združeno kraljestvo, Francija, Norveška, Švedska, Finska in baltske države, poročajo tuje tiskovne agencije.
"O prihodnosti Grenlandije odločata Grenlandija in Kraljevina Danska - in samo Grenlandija in Kraljevina Danska."
"O prihodnosti Grenlandije odločata Grenlandija in Kraljevina Danska - in samo Grenlandija in Kraljevina Danska," je poudaril britanski premier Keir Starmer. "Grenlandija pripada Grenlandcem in Dancem in oni morajo odločiti, kaj bodo z njo naredili," pa je za televizijo TF1 povedal predstavnik francoskega zunanjega ministrstva Pascal Confavreux.
"Grenlandija pripada Grenlandcem in Dancem in oni morajo odločiti, kaj bodo z njo naredili."
Podobna sporočila podpore so Grenlandiji in Danski namenili tudi norveški premier Jonas Gahr Store, švedski premier Ulf Kristersson, zunanji ministri Litve, Latvije in Estonije ter finski predsednik Alexander Stubb. "Nihče ne odloča za Grenlandijo in Dansko razen Grenlandije in Danske same," je sporočil Stubb, ki sicer velja za nekoga, ki s Trumpom goji tesne vezi.
"Nihče ne odloča za Grenlandijo in Dansko razen Grenlandije in Danske same."
"Ker je Danska članica Nata, bi moral Grenlandijo načeloma braniti tudi Nato," pa je med obiskom v Litvi na to temo povedal nemški zunanji minister Johann Wadephul. Dodal je, da se mora o morebitni "krepitvi obrambnih prizadevanj" v zvezi z Grenlandijo razpravljati v okviru zavezništva.