Pamflet / Bernard Nežmah: Nova pot v domove onemoglih
Prestopi poslancev in odhodi ortopedov
MLADINA, št. 1, 9. 1. 2026

Vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec je prestopil k socialnim demokratom. Običajno bi taka vest končala med prvoaprilskimi. Toda ne, to je dejstvo. Prva dama njegove dosedanje stranke Asta Vrečko je njegovo potezo upravičeno opisala kot izdajo. Mož je bil namreč leta eden njenih stebrov, vedno je govoril v sozvočju s svojimi tovariši, nikoli ni nakazoval drugačne politike, kaj ga je torej napeljalo k vratolomnemu skoku? Doslej je v političnih razpravah argumentiral svoje poglede, a tokrat ni znal povedati ničesar. Pač, izustil je, da je dolgo bil notranje boje in da ga je v prestop vodila želja po zmagi nad podivjano vlado desnice, ki je sicer še ni videti, še manj, da bi ob njenem uspehu v deželi zavladalo divjaštvo. Bolj zgovoren je bil Tašner Vatovec v neverbalni komunikaciji, kjer sta se z novim patronom Matjažem Hanom naklonjeno objemala in sta bila videti kot dva mucka, ki zadovoljno predeta. Za Levico katastrofalna popotnica, če njen prvi parlamentarec ocenjuje, da mora za povolilno preživetje zamenjati stran.

Vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec je prestopil k socialnim demokratom. Običajno bi taka vest končala med prvoaprilskimi. Toda ne, to je dejstvo. Prva dama njegove dosedanje stranke Asta Vrečko je njegovo potezo upravičeno opisala kot izdajo. Mož je bil namreč leta eden njenih stebrov, vedno je govoril v sozvočju s svojimi tovariši, nikoli ni nakazoval drugačne politike, kaj ga je torej napeljalo k vratolomnemu skoku? Doslej je v političnih razpravah argumentiral svoje poglede, a tokrat ni znal povedati ničesar. Pač, izustil je, da je dolgo bil notranje boje in da ga je v prestop vodila želja po zmagi nad podivjano vlado desnice, ki je sicer še ni videti, še manj, da bi ob njenem uspehu v deželi zavladalo divjaštvo. Bolj zgovoren je bil Tašner Vatovec v neverbalni komunikaciji, kjer sta se z novim patronom Matjažem Hanom naklonjeno objemala in sta bila videti kot dva mucka, ki zadovoljno predeta. Za Levico katastrofalna popotnica, če njen prvi parlamentarec ocenjuje, da mora za povolilno preživetje zamenjati stran.
Kaj pa za sedaj sijočo SD? V zgodovini prestop enega poslanca še nikoli ni prinesel vzpona tako okrepljene stranke. V času prve Janševe vlade je dotlej desetletje vladajoča LDS po anketnih rezultatih daleč capljala za SDS. Potem pa je prišlo leto 2007 in zgodil se je veliki prelom. Kar štirje njeni poslanci Anton Rop, Darja Lavtižar Bebler, Marko Pavliha in Milan M. Cvikl so prestopili med poslance SD. Spektakularno - eden je bil bivši premier, dva nekdanja ministra. In dotlej osrednja opozicijska sila LDS je izgubila iniciativo. Na naslednjih volitvah je tako okrepljena SD pod Borutom Pahorjem za las premagala SDS in sestavila vlado. Če je v zadnjih 15 letih politični preobrat prinesla restrukturacija postpartijskega bloka v obliki na novoustanovljenih strank Zorana Jankovića, Mira Cerarja, ml., Marjana Šarca in Roberta Goloba, se zdaj nakazuje model iz leta 2008, ko novi dinamit prevzema stranka iz ozadja. SD ima tovrstni know-how, torej je pričakovati naslednje kadrovske premike, kajpak iz vrst Svobode.
Celotna vlada z Golobom in Hanom na čelu ponosno maha s projektom Levice o dolgotrajni oskrbi, ki so jo lansirali s posebnim zakonom. Ta je unikaten, saj zakoni začnejo veljati že naslednji dan po objavi v Uradnem listu, v tem primeru pa po pol leta še nihče od starostnikov, ki so jim uzakonili novo obliko oskrbe na domu, te ni deležen. Imajo pravico, državljani plačujejo zanjo davščino, te pa od nikoder. In celotna vladna ekipa v tem ne vidi nobenega problema, med dominantnimi mediji pa komaj da kdaj kakšen. Še huje, vlada je prek finančnega ministra zavrnila finalni del gradnje doma starostnikov v Osilnici. Na 20 tisoč prostih sob v takih domovih še naprej čaka 40 tisoč onemoglih državljanov. Minister Maljevac, ki rad nastopa pred teve kamerami, ko hvali svoje projekte, se tokrat ni oglasil in ministra iz vrst Svobode obtožil, da mu blokira njegov projekt skrbi za stare in onemogle.
Če je bil prestop Tašner Vatovca top tema medijskih prispevkov, pa je skromen in površen odziv v osrednjih medijih doživela vest o odhodu treh ortopedov iz ljubljanskega Kliničnega centra. Oskar Zupanc, Klemen Stražar in Uroš Meglič so napovedali korak med zasebnike. Borci proti dvoživkam so navdušeni. Toda ta trojica ni kdorkoli - vsi so doktorji znanosti, predavatelji na medicinski fakulteti in vrhunski kirurgi, ki operirajo kolena, ramena in druge ude poškodovanih športnikov in navadnih pacientov. Vrh UKC v tem ne vidi problema, njihovo javno sporočilo zagotavlja, da so razmere trenutno stabilne ter da delo poteka nemoteno, skladno s programom. Imenitna novica? Trije vrhunski ortopedi odidejo in nihče tega še opazil ne bo!?????? UKC vodi genij, dva odhajajoča opravita večino posegov na ramenskem sklepu in vse posege na komolcu, tretji pa vse artroskopske posege na kolku in zapletene osteotomije medenice, in tudi brez njih bodo pacienti polno oskrbljeni!!!!!!!!!!!!!!!? Vsi trije poleg dela na UKC opravljajo še zasebno prakso, ki jim jo je vlada z zakonom in odvzemanjem koncesij zasebnim klinikam odvzela, kar je razlog njihovega odhoda.
Ortopedi-kirurgi tvorijo poseben poklic, za katerega se zdravnik usposablja desetletje, a celo to ni garant, da kdaj doseže kvaliteto vrhunskih. Ko torej klinika izgubi tri izvrstne posameznike, jih preprosto ne more adekvatno zamenjati. Malo pred tem so v novomeški bolnišnici odpustili najuspešnejšega kirurga za operacije kolkov Gregorja Kavčiča. In kako odreagirajo veliki mediji? Nacionalna televizija je ob vesti, da odpuščeni toži bolnišnico, izpostavila besede direktorice, da so prečistili njegove čakalne vrste in da je zdaj namesto 1.300 čakajočih pacientov le še 600. Vse več kot OK. Sveta novinarska preproščina, ki ne zna postaviti vprašanja: kdo bo pa zdaj operiral to šeststoterico, če so najbolj dejavnega kirurga odpustili????????
In kam pelje trend, ko javne bolnišnice ostajajo brez najboljših ortopedov? Ti bodo operirali na zasebnih klinikah, v javnem bodo še nekajkrat daljše čakalne dobe in manj ekspertni zdravniški kader. Pacient, ki bo želel res vrhunski poseg, si ga bo moral plačati. Vlada Goloba, Hana in Vrečkove s svojo reformo uspeva izgnati »dvoživke«, a za ceno, da javno zdravstvo na področju ortopedije postaja manj kvalitetno od zasebnega.
A takoj pride dobra vest: paciente s slabše opravljenimi operacijami, ki jim ne bodo omogočale polne aktivnosti, čaka projekt dolgotrajne oskrbe.