Knjiga / Jure Godler: Mrtvi kot

+ + +

Pametni pišejo

Prejšnji romani domačega komika, televizijskega voditelja, podkasterja, skladatelja in pisatelja Jureta Godlerja (1984) so se vlekli na bondiade; akcij, pretiravanja, pa tudi parodije žanra, v katerem nadsposobneža nadomešča neroda, ki mu spodleti vse, kar spodleteti more, ni manjkalo, zadeva pa je z zelo razvejenim mednarodnim prizoriščem in vratolomnimi akcijami pridobivala obrate. Včasih tudi na račun premisleka, parodična grandomanija je prekrila in skrila zapletenost zarote in napihnila njene maliciozne akterje.

Mrtvi kot je nekaj čisto drugega. Godler uvaja nov tip preiskovalca. Detektiva Hermana Arha, ki mu je prvi primer dodeljen v nekakšni izmenjavi med hrvaškimi in slovenskimi policijami, ko je ravno pri roki. Ne samo na prvi pogled nesposoben, tudi z omejenimi pooblastili, vse se bolj zvede na osebne zveze in poznanstva. V hrvaškem turističnem mestecu z marino se namreč zgodi umor ribiča, izginotje avtomobila, predvsem pa se pripovedovalec in njegov najboljši prijatelj po strahovitem popivanju v troje zbudita na jadrnici v lasti enega od njiju sama in je postelja krvava. Tretja oseba je izginila. Brez sledov. Seveda najprej pomislita nase. Kot na krivca, zato začneta uničevati vse, kar bi lahko bilo dokaz njune vpletenosti, še preden se obrneta na preobremenjeno lokalno policijo, kjer jima podtaknejo starosvetnega Arha s panama klobukom in beležnico. Ves čas si nekaj piše, sprašuje nepomembne stvari in se pretika po stranskih meandrih preiskave, obiskuje in zaslišuje nepomembne priče in je nasploh štor in nesposobnež že na prvi pogled.

Ampak ima zadnjo besedo. Prva namreč pripada lastniku jadrnice, imenovane po francoski glasbeni skupini, ki je kriminalki dala tudi naslov. Hkrati je mrtvi kot območje s slabo vidljivostjo, območje, v katerem se lahko skriješ pred pogledi drugih. Nekaj skrivanja je na vseh straneh, eden od vpletenih o lastni vlogi in požrtvovalnem reševanju prijatelja v nesreči spiše knjigo, ki jo beremo – o skupnem odraščanju s prvovpletenim in njunih paničnih odzivih, ko je bilo zjutraj vse krvavo, kot po klanju. Ampak zadnjo pribije Herman Arh, ki v ločenem poglavju razloži, kaj se je v resnici zgodilo. In kdo vse je zadaj.

Godler je z uvajanjem novega cikličnega junaka opustil prejšnji kozmopolitizem in se v pisanju oddaljil od karikature v smer lokalnega, poudarjeno lokalnega. Sprte družine, maščevalnost, pogoltnost, mučna družinska kosila in naelektritve atmosfere, predvsem pa nalivanje na jadrnicah so pač del prepoznavne folklore, naj gre za lastnike jadrnic ali njihove že(l)jne posadke.