Knjiga / Mary Beard: Rimski cesar

+ + + + +

Angleška profesorica antike je popisala način bivanja in delovanja rimskih cesarjev od Julija Cezarja do leta 235. Delo opisuje vsakodnevno življenje imperatorjev in je pendant imenitni Carcopinovi knjigi Rim na vzponu cesarstva, ki predstavlja vsakdan slehernikov.

Zakaj se avtorica ustavi pri smrti Aleksandra Severa? V naslednjih 50 letih se je zvrstilo 30 cesarjev, ki so jih v državljanskih vojnah ubijali drugega za drugim in so pripadali času, ko je Rim izgubil silni lik vladarja imperatorja. Tema so torej prva tri stoletja cesarstva, vsebine pa: zakaj so si kipi različnih cesarjev med seboj tako podobni, kako so izbirali naslednike, na kakšen način so upravljali državo, kadar so bili na leta dolgih pohodih in potovanjih, koliko pisem so napisali na dan, kako je potekal njihov delovni dan, ali so ljudje sploh kdaj videli cesarja, kako je navadnim ljudem uspelo, da so mu pismo vročili v roke, čemu se je Avgust odločil, da ne bo več širil imperija, etc. Delo ni le antična historiografija, je tudi splošna politična zgodovina. Že Rimljani so uvedli vladavino podob: Avgustu so postavili 9000 kipov, naslikali in vklesali mnoštvo portretov, njegov obraz je bil na milijonih kovancev, krasil je uhane in lončenino preprostih podložnikov. Čudo, da so cesarji svoje sužnje povzdignili v svobodne ljudi in jih postavili za zakladnike, celo pretorje, je imelo smiseln vzrok. Bili so vladarju izpričano vdani, in ko jim je ta podelil oblast nad tistimi z veliko višjim statusom v družbi, si je zagotovil lojalen kader v državnem aparatu. Neizbežna praksa, čeprav ne odrešilna – številni cesarji so namreč padli pod bodali lastne garde in družinskih članov; Neronu se je dogodilo, da mu je pred zarotniki pobegnila osebna straža in s seboj odnesla še škatlo s strupom … Esej, ki iz bralca naredi gledalca življenja v rimski antiki.