Teden / Iz človeka, ki je poškodoval kip Tita, nekateri poskušajo ustvariti heroja

Velenjska občina je zoper Miroslava Pačnika, člana SDS in soseda Janeza Janše, ki je v nočnem podvigu prejšnji mesec odtujil glavo kipu Josipa Broza - Tita, že vložila kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja poškodovanja stvari posebnega kulturnega pomena. Za to kazenski zakonik predvideva zaporno kazen do petih let, če je škoda večja ali če gre za spomenik izjemnega pomena, pa celo do osmih let. Vendar Pačnik pri obrambi lahko računa na vse topništvo svoje stranke in njenih simpatizerjev.

Na pomoč mu je že priskočil hišni odvetnik SDS Franci Matoz, podporo mu je izrekel tudi mecen desnice Aleš Štrancar. V minulem mesecu so ga poskušali slikati tako rekoč kot ikono. Poseben prostor so mu odmerili na Planetu TV, katerega izvršni direktor je Janšev medijski operativec Uroš Urbanija, in v Štrancarjevi Domovini. Janša in Lojze Peterle sta se z njim fotografirala v Kočevski Reki ob obletnici prvega postroja enote Teritorialne obrambe. Člani ljubljanskega odbora SDS pa so se z njim sestali med obiskom Velenja – in se domov vrnili s koledarji s podobo obglavljenega maršala. Te je bilo mogoče videti tudi na nedavnem shodu harmonikarjev, ki sta se ga udeležila Pačnik in vrh SDS. Hkrati se Pačnik že pripravlja na svojo naslednjo pustolovščino: o tem, kako je obglavil Tita, namerava napisati celo knjigo.

Zgodovinar Božo Repe meni, da dogodka v Velenju zato ni več mogoče jemati zgolj kot spontani vandalizem, osebne frustracije ali posledico ideološke naracije neke stranke, ki jo je posameznik vzel preveč dobesedno. »Ko politična stranka, njeni mediji, odvetniki in financerji stopijo v bran dejanju in ga razglasijo za ’demokratično higieno’, kakor je to storil Janša, se s tem vzpostavlja nevaren precedens: da je dovoljeno kršiti zakon, če to počne ’pravi’ človek proti ’pravemu’ sovražniku.« Gre pravzaprav za legitimiranje nasilja. »Najprej nad simboli, neizogibno sledijo ljudje.«

Izkušnjo z discipliniranjem zgodovine pod skrajno desno oblastjo Slovenija že ima. Spomniti se je treba na čas zadnje Janševe vlade, ki je odstranila kipe s tematiko NOB, med njimi tudi kip Tita, iz Parka Brdo pri Kranju. Prav tako smo doživeli nasilje nad ljudmi. Treba se je spomniti oktobra 2021, ko sta takratna notranji minister Aleš Hojs in državni sekretar za nacionalno varnost Žan Mahnič Ljubljano prekrila z oblakom solzivca.

Simbolno nasilje je prvi znak nastajajočega avtoritarnega ustroja družbe. »Nacistična Nemčija ni začela z množičnimi zločini, temveč z ’urejanjem’ simbolnega prostora: odstranjevanjem ’neprimernih’ spomenikov, preimenovanjem ulic, uničevanjem ’izrojene’ umetnosti in knjig.« Podobno so ravnali drugi avtoritarni režimi 20. stoletja, od frankizma do stalinizma. »Če janšizem znova pride na oblast, je vzorec jasen: najprej se odstranijo ’spornejši’ spomeniki, nato se problematizirajo partizanski spomeniki kot taki, nato se zgodovina odpora zreducira na ’eno totalitarno zgodbo’, nazadnje pa se v javnem prostoru legitimira selektivni spomin, v katerem je antifašizem kriminaliziran.« Tako kot sta ameriški predsednik Donald Trump in madžarski premier Viktor Orbán antifašiste razglasila za – teroriste.

Pri vprašanju velenjskega kipa ne gre toliko za preteklost. Tudi ne za to, ali je ljudem neka zgodovinska osebnost všeč ali ne. »Gre za prihodnost: za vprašanje, ali bo javni prostor kraj pluralnega spomina ali pa poligon za politično maščevalnje,« zaključuje Repe.