Teden / Prehranska kriza?

Decembra lani so se nevladne organizacije obrnile na ministrico za kmetijstvo Matejo Čalušić, ker jih skrbijo razmere v živilski panogi v Sloveniji. V pismu so posebej poudarile dve točki, ki sta za to panogo izjemno pomembni. Prva je pomanjkljiva samooskrba s sadjem in zelenjavo v Sloveniji. Druga je promocija živil, predvsem mesa in mesnih izdelkov, ki ne ustrezajo zdravstvenim in podnebnim ciljem današnjega časa.

Podatke o samooskrbi z živili vsako leto objavlja Statistični urad RS. Leta 2024 je bila raven samooskrbe z žiti, mesom in jajci zelo visoka. V Sloveniji je bilo pridelanih kar 81 odstotkov žita, 79 odstotkov mesa in 87 odstotkov jajc, ki jih porabimo na leto. Samooskrba s sadjem, zelenjavo in krompirjem pa je bila skrb zbujajoče skromna. Krompirja je bilo pridelanega 41 odstotkov, zelenjave 36 odstotkov, sadja pa le 27 odstotkov v enem letu porabljenih količin. »Če pustimo ob strani razlike v proizvodnih standardih (varstvo okolja in delavske pravice), so, kar zadeva zdravje potrošnikov, pri sadju in zelenjavi glavni pomislek fitofarmacevtska sredstva in snovi za podaljševanje obstojnosti,« pojasnjuje Renata Karba, vodja projektov v organizaciji Umanotera, ki je ena od podpisnic pisma.

V njem je bila omenjena tudi neprimerna promocija živil. Lani je bilo za promocijo mesa in mleka namenjenih več kot 950 tisoč evrov, za promocijo sadja pa le 150 tisoč evrov. Zelenjava sploh ni vključena v sistem promocije. Poleg tega kar 90 odstotkov odraslih preseže priporočeni dnevni vnos mesa, le pet odstotkov jih doseže vnos priporočene količine zelenjave. Pismo glavnega krivca za neuravnoteženost promocije vidi v zakonu o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov. Sofinancirajo jo kmetijske panoge in ministrstvo za kmetijstvo. Ker je v Sloveniji živinorejska panoga prevladujoča in sposobna financirati promocijo v največjem obsegu, je tudi sredstev za promocijo mesa in mleka več. Ne le da sta pridelava mesa in mleka panogi z najvišjo ravnijo samooskrbe, ampak tudi povzročata največ kmetijskih izpustov toplogrednih plinov in drugače škodljivo vplivata na okolje.

Na ministrstvu za kmetijstvo sta samooskrba in zdrava prehrana visoko na seznamu prednostnih nalog. Zato so pripravili sveženj zakonov, na podlagi katerih bo mogoče kmetijstvo modernizirati. Dopolnitev zakona o kmetijstvu in zakona o kmetijskih zemljiščih je bila sprejeta 21. novembra, dopolnitev zakona o hrani pa na sprejetje še čaka. Kakšne spremembe bodo te dopolnitve prinesle, bo jasno v prihodnosti. Poleg tega so bili s Strateškim načrtom 2023–2027 sprejeti tudi ukrepi, ki izboljšujejo možnosti za pridelavo sadja in zelenjave pri nas. Na primer, stopnja podpore za rastlinjake se je zvišala s 30 do 50 odstotkov na enotnih 65 odstotkov. Novost je tudi projekt Vizija 2040. »Vizija 2040 namenja večji poudarek rastlinski pridelavi v Sloveniji, spodbujanju trajnostne živinoreje, ki upošteva najsodobnejše smernice na področju zdravja in dobrobiti živali, razvoju učinkovitih lokalnih verig vrednosti in nadstandardnih shem kakovosti, zlasti ekološkega kmetijstva. Prvič v zgodovini takšnih strateških dokumentov pa je močno poudarjena tudi nujnost sprememb v prehranskem okolju, ki narekuje prehranske izbire,« sporoča Jasmina Štorman z ministrstva za kmetijstvo.