Teden / Boj proti podnebni krizi

Kako se je vlada v tem mandatu spoprijemala s podnebno krizo

Rostja Močnik
MLADINA, št. 1, 9. 1. 2026

Toplarna v Ljubljani

Toplarna v Ljubljani
© Borut Krajnc

Organizacija Glas ljudstva je 16. decembra lani izdala zaključno poročilo monitoringa vladnih zavez. V njem je ugotovila, da je vlada popolnoma ali vsaj delno izpolnila 60 odstotkov predvolilnih zavez. Hkrati je Glas ljudstva presodil, da je bila zelo neučinkovita pri izpolnjevanju zaobljub, kar zadeva omilitev podnebne krize. Od 21 zavez na tem področju je po njegovi presoji 11 zavez delno izpolnila, kar 10 zavez pa je prelomila. Kaj so bile glavne spremembe v boju proti podnebni krizi in začetkih pravičnega podnebnega prehoda v mandatu te vlade?

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Rostja Močnik
MLADINA, št. 1, 9. 1. 2026

Toplarna v Ljubljani

Toplarna v Ljubljani
© Borut Krajnc

Organizacija Glas ljudstva je 16. decembra lani izdala zaključno poročilo monitoringa vladnih zavez. V njem je ugotovila, da je vlada popolnoma ali vsaj delno izpolnila 60 odstotkov predvolilnih zavez. Hkrati je Glas ljudstva presodil, da je bila zelo neučinkovita pri izpolnjevanju zaobljub, kar zadeva omilitev podnebne krize. Od 21 zavez na tem področju je po njegovi presoji 11 zavez delno izpolnila, kar 10 zavez pa je prelomila. Kaj so bile glavne spremembe v boju proti podnebni krizi in začetkih pravičnega podnebnega prehoda v mandatu te vlade?

Magnum opus na tem področju je bil podnebni zakon, ki ga je sprejela avgusta lani. Ta je zakonodajni okvir za izvajanje nacionalne podnebne politike iz nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Z njim si je začela prizadevati za doseganje ciljev pariškega podnebnega sporazuma in evropskega cilja zagotovitve podnebne nevtralnosti do leta 2050. V zakon pa so se kljub nasprotovanju nevladnih organizacij prikradle subvencije za fosilna goriva. Vlada je obljubila, da bo do leta 2023 opustila vse tovrstne subvencije. Največji del teh je vračilo trošarin avtoprevoznikom za dizelsko gorivo, ki na leto znašajo približno 80 milijonov evrov. Zakon prav tako ne zajema načrta za opustitev fosilnega plina do leta 2035. S tem zakonom je vlada vzpostavila socialni sklad, ki bo namenjen blaženju energetske in prevozne revščine najrevnejših gospodinjstev. Od leta 2027 do 2032 bo sklad razdelil 350 milijonov evrov. Prvotno zastavljeni zakon je bil bolj velikopotezen, vendar naj bi bil novi podlaga za uspešen zeleni prehod. Temeljni cilj je zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in doseči podnebno nevtralnost do leta 2045.

Organizacija Umanotera je na spletni strani zapisala, da je vlada prelomila zavezo o podpori kmetom pri prehodu na bolj trajnostne kmetijske prakse in povečanju obsega ekološke pridelave rastlinske hrane. Prav tako naj bi prelomila zavezo o zmanjšanju onesnaženosti zraka v mestih. Umanotera in Glas ljudstva pa vladi priznavata sprejetje nekaterih drugih pomembnih ukrepov, na primer sprejetje zakona o zapiranju Premogovnika Velenje in interventnega zakona o Termoelektrarni Šoštanj. Potem so tu še ukrepi za krepitev javnega avtobusnega prevoza, predvsem s povečanjem obsega medkrajevnega avtobusnega prevoza za 20 odstotkov. Sprejetje zakona o varstvu živali in novela zakona o varstvu okolja sta ukrepa na področju varstva in obnove biotske pestrosti, na področju onesnaženosti zraka in na področju kmetijstva.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Teden

Rasistična Slovenija

Mladi sprinter izboljšal slovenski mladinski rekord. Ljudstvo nezadovoljno, ker je temnopolt.

Kultura

Boštjan Vuga / »Ključno je, da bi se tovorni promet ognil središču Ljubljane«

Kaj je razkril arhitekt, ki je zasnoval novo železniško postajo v Ljubljani

Zakaj SDS kaže na preteklost

Kako je potekala zgodba s preiskavo