Teden / 8 dni

Volitve bodo 22. marca

V torek je predsednica republike Nataša Pirc Musar razpisala redne državnozborske volitve, ki bodo 22. marca. Ob tem je izrazila upanje, da bodo volitve poštene ter da bodo potekale brez dezinformacij in manipulacij, tudi iz tujine. Znan je primer iz Romunije, kjer so razveljavili rezultate predsedniških volitev leta 2024 zaradi ruskega vmešavanja v podporo Călina Georgescuja. Rusija naj bi financirala kampanjo na družbenem omrežju TikTok, ki je promovirala Georgescujevo kandidaturo. Državljanke in državljane je Nataša Pirc Musar pozvala, naj se volitev udeležijo, zatrdila pa je še, da bo mandat za sestavo naslednje vlade podelila tistemu »ki bo prinesel 46 glasov, kdorkoli to pač že bo«, torej tudi, če to ne bo relativni zmagovalec volitev. Prepričana je tudi, da bo v naslednjem sklicu državnega zbora več strank, kot jih je v tem.

Proti podnebnim spremembam s požigi

V soboto je zaradi požara na električni napeljavi v Berlinu brez elektrike ostalo okrog 45.000 prebivalcev in 2200 podjetij. Požar je bil najverjetneje podtaknjen, odgovornost zanj je prevzela skupina Vulkangruppe. Ta je na spletu objavila izjavo in sporočila, da je bila elektrarna »uspešno sabotirana« ter da cilj niso bili izpadi elektrike, temveč je tarča gospodarstvo, ki temelji na fosilnih gorivih. Vulkangruppe je namreč organizacija, ki s sabotažami in uničenjem infrastrukture opozarja na nepravičnost globalnega ekonomskega sistema in njegovega vpliva na okolje. Skupina, ki izhaja iz anarhistične in antifašistične ideologije, deluje od leta 2011, v tem času je izvedla že 11 sabotaž v območju Berlina, najbolj znani so njeni napadi na tovarno avtomobilov Tesla, podjetja, katerega lastnik je Elon Musk.

Še je čas

Predstavniki Glasu ljudstva so v torek na tiskovni konferenci vlado pozvali, da do konca mandata izpolni še dve predvolilni obljubi na področju zdravstva. Prva zahteva je uvedba proporcionalnega prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Predlog zakona, ki so ga v Glasu ljudstva pripravili s podporo SD in Levice, je že vložen v proceduro, po njem bi bilo zbrano enako število sredstev, le da bi tisti z večjimi dohodki plačevali več. Devetdeset odstotkov državljanov bi tako plačevalo manjši prispevek. Druga zahteva je popravek zakona o zdravstveni dejavnosti, potem ko je ustavno sodišče odločilo, da je ta v delu, kjer zdravstvenim delavcem v javni mreži onemogoča dodatno delo pri čistih zasebnikih, neskladen z ustavo. Po besedah vodje Glasu ljudstva Jaše Jenulla se sicer strinjajo z vlado, da je treba javno zdravstvo zaščititi, sprememba teh dveh stavkov pa je nujen ukrep, da se zavaruje celotna reforma zdravstvenega sistema.

V Iranu napeto

V Iranu že drugi teden po celotnem ozemlju potekajo protesti zaradi gospodarske krize. V zadnjem tednu so se izgredi zaostrili, v iranski prestolnici Teheran je policija protestnike razgnala s solzivcem. V znak protesta proti naraščanju deviznih tečajev in nestabilnosti cen je bila zaprta tudi osrednja tržnica v Teheranu. Protestniki naj bi skandirali tudi politične slogane, usmerjene proti islamističnim oblastem, in se sklicevali na monarhično oblast, ki je Iranu vladala pred islamsko revolucijo leta 1979. Protesti so se začeli 28. decembra s stavko trgovcev zaradi visokih cen, hiperinflacije in gospodarske stagnacije. Izgredi so se razširili v več drugih mest po državi, po podatkih uradnih iranskih medijev naj bi bilo ubitih že 12 ljudi, aktivisti pa poročajo, da jih je bilo ubitih najmanj 29, več kot 1200 ljudi pa naj bi bilo pridržanih.

Še en razpis za vodjo KPK

Na ponovljenem razpisu za predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) je predsednica republike Nataša Pirc Musar prejela pet kandidatur. Na prejšnji razpis so se prijavili le trije kandidati, sedanji vodja komisije Robert Šumi, vodja službe za operativo pri komisiji Katja Mihelič Sušnik ter nekdanji pomočnik direktorja RTV Slovenija Peter Dular. Predsednica Nataša Pirc Musar se je odločila, da bo razpis ponovila, da spodbudi k prijavi še širši krog strokovnjakov. To ji je očitno uspelo le deloma. S 1. januarjem pa je funkcijo namestnika predsednika komisije zasedel Aleš Kocjan, dolgoletni novinar Radia Slovenija in Večera, imenovanje katerega je bilo presenečenje.

Obrekovalci Brigitte Macron kaznovani

Pariško sodišče je v ponedeljek deset ljudi obsodilo zaradi spletnega napada na Brigitte Macron, ženo francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Obsojeni so bili zaradi širjenja govoric, da se je rodila kot moški, da je transspolna oseba ter da je pedofilka zaradi starostne razlike med njo in francoskim predsednikom. Eden od obtoženih je dobil zaporno kazen šest mesecev, ker se ni udeležil sojenja, preostali so prejeli od štiri do osem mesecev pogojne zaporne kazni, razen enega, ki ni prejel zaporne kazni, se bo pa s preostalimi moral udeležiti spletnega tečaja o sovražnem govoru. Obsojeni bodo skupno morali Brigitte Macron plačati tudi 10.000 evrov odškodnine. Med obsojenimi je tudi spletna vedeževalka in teoretičarka zarot Amandine Roy, ki naj bi imela ključno vlogo pri širjenju govoric. V ločeni tožbi zakonca Macron zaradi enakih razlogov tožita tudi ameriško politično komentatorko Candace Owens.