Uvodnik / Grega Repovž: Janša ima prav

Ameriški predsednik Donald Trump in slovenski vodja opozicije Janez Janša imata poleg političnih metod in prepričanj še eno skupno značilnost: vedno tako ali drugače razkrijeta, kaj ju najbolj skrbi. In tako, kot je Trump mimogrede priznal, da ga je strah novembrskih kongresnih in senatnih volitev, ker vse kaže, da bo na njih izgubil, tako Janša seveda ne more skriti, da ga najbolj skrbi, da bi se tudi pred tokratnimi volitvami aktivirala civilna družba. Govorimo seveda o dejanski demokratični civilni družbi, ne umetno ustvarjenih priveskih njegove stranke. O civilni družbi, ki jo Janša opisuje kot »politično paravojsko levice, ki je ustanovljena za to, da zlorablja sistem parlamentarne demokracije«.

A Janša ima prav – na volitvah leta 2022 je namreč njegovo koalicijo in vlado zrušila civilna družba, ne politične stranke, ki so nato dobile poslanske sedeže. In ne samo leta 2022, že leta 2018 je bila civilna družba tista, ki je pozvala volivce na volitve, organizirala shode, proteste, javne pozive na vseh socialnih platformah, civilna družba je bila tista, ki je ne nazadnje s stisnjenimi zobmi volivce pozvala, naj gredo na volitve in podprejo demokratične stranke (pa čeprav Listo Marjana Šarca), da se ne bi ponovila avtokratska vlada Janeza Janše. In tudi leta 2013 je Janševo vlado zrušila civilna družba.

Nobenega dvoma ni, da je slovenska civilna družba, ko se organizira, močnejša od Janeza Janše. Zato vsakič, med letoma 2020 in 2022 pa še prav posebej, Janša bije boj s civilno družbo in mediji kot njenim pomembnim delom.

Civilna družba, srčika demokracije, je vedno znova največji problem za vse avtokrate, od komunističnih do kapitalističnih, od Irana do Rusije in ZDA. A če se vrnemo v Slovenijo: SDS in NSi ves čas napadata Inštitut 8. marec (in tudi Glas ljudstva) neprimerno bolj grobo kot svoje politične konkurente – ker ima civilna družba visoko javno kredibilnost, ljudje ji zaupajo bolj kot katerikoli politični stranki. A ne samo zato: grobo z njo obračunavajo tudi zato, ker te neodvisne civilne družbe ni mogoče prestrašiti z grožnjami – kot na primer zaposlene v javnih kulturnih, medijskih in izobraževalnih organizacijah. Janša slednjim že grozi, RTV Slovenija z ukinitvijo, vsem preostalim pa s čistkami. Zakaj? Da bi bili pred volitvami tiho.

A pomembneje bi moralo biti to spoznanje za civilno družbo. Kaj je glavna značilnost civilne družbe? Da vedno znova hoče ostati civilna družba, da ji ne gre za pohod na oblast. Profesorji na fakulteti hočejo biti politično aktivni, a večini na misel ne pride, da bi postali politiki. Enako velja za igralce, pisatelje, lektorje, ekonomiste, prodajalce, publiciste, zdravnike, novinarje, režiserje … to raznoliko paleto posameznic in posameznikov, ki so se vedno doslej aktivirali, ko je kazalo, da smo na poti v avtokracijo. To so preprosto prebivalke in prebivalci, ki so aktivni državljani, a zgolj zato, ker želijo živeti v normalni državi in socialni družbi.

To je ta moč slovenske demokracije, ki je bila tudi Janši nekoč ljuba, zdaj pa je seveda že desetletja moteča. In vemo, zakaj: on je tisti, ki je že pred tremi desetletji prestopil na drugo stran, med avtokrate. Ta civilna družba pa je ostala enaka, enako trmasta in močna, z enakimi vrednotami. Zato jo poskuša zastrašiti, jo pasivizirati.

Pri čemer pa ni nepomembno: ta civilna družba je v stiski.

Zakaj je v stiski? Tudi ta pojav ni nov. Civilna družba, ki se izpostavi ob vsakem poskusu deformacije slovenske demokracije, hkrati ni nikoli pripravljena slepo slediti in zaupati tistim, ki jim sicer vedno znova sama pomaga na oblast. Vsakič znova je razočarana – kar je tudi v njeni naravi, to je ta njena nepodredljivost, to je tisto, zaradi česar se sploh imenuje civilna družba. Brani demokracijo, ne more pa braniti politikov, ki jo vedno znova razočarajo.

In zato se je na tej točki treba vrniti v leto 2022 – in se spomniti, da se je to, da razočaranje prihaja, vedelo že leta 2022. Volitve leta 2022 so bile protestne, volitve zoper avtokracijo – in bile so taktične. Ker se je pač preprečevalo zlo. Na tistih volitvah je zmagala civilna družba, ki je taktično dala glasove in podporo politikom in strankam, ki so bili pripravljeni aktivno vstopiti oziroma ostati v politiki. Se je katera izmed strank, ki so sestavile koalicijo, v teh letih res spremenila? Nobena. Vse so takšne, kot so bile takrat. Ni se volilo njih, ampak so se jim dajali glasovi, da bi ustavili totalitarne stranke.

A tudi volitev leta 2026 politiki »normalnih strank« sami niso zmožni dobiti – tudi te volitve letos lahko dobi le civilna družba. Sploh ne gre za izbiro med političnimi strankami, ali bomo imeli bolj konservativno ali liberalno, ali celo levo vlado: ampak za ohranjanje relativne normalnosti države. In to – ohranjanje normalnosti – v Sloveniji žal že nekaj desetletij ni boj politike, ampak civilne družbe.

Seveda se zdi kar malo krivično, da je ta odgovornost spet na civilni družbi, ki »svoje glasove« vedno znova »podari« nekim političnim strankam. A treba je biti pošten: civilna družba tega ne počne za te politike, ampak za družbo kot tako. Za to, da živimo v normalni državi – kjer nam gredo politiki na živce in to lahko tudi glasno povemo.

Brez aktivne civilne družbe v naslednjih tednih se bo država že aprila znašla v avtokraciji. To ve tudi Janša.