Kolumna / Janko Lorenci: Kaj bo rekla predsednica?

Nataša Pirc Musar in njen vpliv na volitve

MLADINA, št. 2 ,  16. 1. 2026MLADINA, št. 2, 16. 1. 2026

Predsednica Nataša Pirc Musar bo v prihodnjih dveh mesecih, v vročem predvolilnem času nihajočega razpoloženja, pokazala, iz kakšnega testa je. Pokazala s svojim vplivom na izid volitev. Ta je lahko večji ali manjši, odvisno od nje.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


MLADINA, št. 2 ,  16. 1. 2026MLADINA, št. 2, 16. 1. 2026

Predsednica Nataša Pirc Musar bo v prihodnjih dveh mesecih, v vročem predvolilnem času nihajočega razpoloženja, pokazala, iz kakšnega testa je. Pokazala s svojim vplivom na izid volitev. Ta je lahko večji ali manjši, odvisno od nje.

Vpliv ima; je vseskozi naš najbolj priljubljen politik, in to neposredno izvoljen. V treh letih dosedanje službe si je kar veliko naklonjenosti in avtoritete pridobila z dobrim nastopanjem in jasnim, včasih tudi dovolj niansiranim izrekanjem o tem in onem. Je demokratka, ki spoštuje pravnost, ekološkosti in socialnosti pa se je navzela šele skupaj s funkcijo, saj je pred izvolitvijo kot tipična liberalka odklonila podporo zanjo preveč leve Levice. Je ambiciozna, samozavestna, močnega ega, od tod njeno spopadanje z Golobom, v marsičem samo za ugled. Scela je kar v redu predsednica.

Njen vpliv na volitve bo zelo odvisen od tega, kako se bo opredelila do enega ali drugega pola. Pri tem se zdi jasno, da so njene simpatije bolj na strani leve sredine. Toda javno se lahko opredeli zelo različno: sploh ne, posredno in nakazano ali izrecno, glasno in jasno. Če bo storila slednje, bo njen vpliv največji, saj bo potegnila za sabo marsikaterega nihajočega, obotavljivega volivca. In marca bo najbrž štel vsak glas.

Katero od treh možnosti bo izbrala, ostaja nejasno. Predsednica pravi, da ni bila polarizacija še nikoli tako globoka, in veliko govori o medstrankarskem sodelovanju, bila bi tudi za vlado narodne enotnosti. Tu smo na spolzkem terenu. Politična polarizacija je sama po sebi naravna, problematična in škodljiva je, če je do konca izostrena. Ostro polarizirana politika onemogoča dolgoročne projekte, zunanja politika se opoteka sem in tja, politična razklanost se seli v družbo in jo zastruplja, razvoj države zaradi odsotnosti vsaj minimalne politične kontinuitete trpi.

Pri nas se rado govori o sodelovanju, znameniti »stopimo skupaj« je pogosto na jeziku. Toda vsako sodelovanje ni dobro samo po sebi. Je zaželeno stopiti skupaj s tatom, izsiljevalcem, nasilnežem, pučistom? Zavzemanje za sodelovanje med poloma je v našem konkretnem političnem kontekstu v bistvu leporečje brez stika z realnostjo, govorjenje, ki ustvarja vtis, da je v redu in normalna vsa politika z našo skrajno desnico, SDS, vred. O preseganju polarizacije je mogoče resno govoriti le, če prej nedvoumno označiš razlike med poloma. Te pa so izrazite. Janša, nesporni gospodar desnega pola, je vzorčen skrajni desničar. Poglejmo.

Sistematično širi sovraštvo in strah, vse deli na naše in sovražnike, nenehno diskreditira nasprotnike (spomnimo se njegovih »prostitutk«), ukinil bi nevladnike, podpira Trumpa, ki hoče okupirati del Evrope in vodi politiko, na smrt nevarno za majhne države, podpira tudi genocidnega Netanjahuja in Orbána, ki riše veliko Madžarsko s Prekmurjem vred, zmerja sodstvo s krivosodjem, okupiral je RTV in STA, norčuje se iz podnebne krize, demonizira priseljevanje v demografsko šibki Sloveniji … Našteto je v kričečem nasprotju s sprejemljivim sodelovanjem med našima dvema poloma. Površno zavzemanje za njuno sodelovanje je v bistvu politično uravnoteževanje, kakršno je rada uprizarjala nacionalna TV, pa jo je Janša kljub temu pohopsal. Sicer pa ta človek sodelovanja sploh noče, napravil bi drugo republiko, spremenil ustavo itd.

Predvolilno opredeljevanje predsednikov države ni običajno, prepovedano pa ni. Naj Nataša Pirc Musar tokrat reče, da je za to in to stran?

Sama se ima za predsednico, ki jasno in naravnost govori tudi o kočljivih in dilemskih stvareh. To je eno. Daleč pomembnejše je, da gre tokrat v marsičem za prelomne, kar usodne volitve. Njihov izid ni jasen, posledice pa so zelo predvidljive. Če bo prišel na oblast Janša, bo bistveno bolj surov in rušilen kot v svojem zadnjem, tretjem mandatu. Na roko mu gredo zlasti zunanje razmere, spreminjajoči se duh časa. Trump divja doma in po svetu, Evropska unija je šibka, zmedena, neenotna, povsod maršira skrajna desnica. Janša gleda ta razvoj, je njegov aktivni del in bo tu, na našem koščku sveta, razmajano in oslabljeno demokracijo, a še vedno demokracijo, predelal v poldiktaturo, če bo premier. To bo zelena luč za privatizacijo zdravstva, smrtna obsodba za nevladnike, medijsko svobodo in avtonomijo številnih ustanov. Če bomo zgolj nekakšna podalpska Madžarska, bomo še dobro zvozili.

V takem položaju, pred grožnjo takega zdrsa v preteklost, je predsednica dolžna izrabiti svoj potencialni vpliv na izid volitev. Se torej jasno in glasno opredeliti za eno stran. Tega preskusa njene verodostojnosti in elementarne odgovornosti je ne odvezuje niti to, da je predsednica vseh državljanov, torej tudi tistih, ki volijo Janšo. Saj njegov povprečni volivec ne ve ali noče vedeti, da njegov favorit v resnici ne dela zanj, ampak nasprotno. Iz nad- ali nestrankarske višine, s katere Nataša Pirc Musar zre na Slovenijo, bi se to moralo jasno videti.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: