Teden / 8 dni

Kaviar za socialiste?

Napoved večnega vodje SDS Janeza Janše, da bo nevladnim organizacijam »zaprl pipice«, čim se bo zavihtel nazaj na oblast, je izzvala ostre odzive predstavnikov sedanje koalicije. Poslanka Svobode Tereza Novak, ki je bila pred vstopom v parlament izvršna direktorica Slovenske filantropije, je Janševo grožnjo označila za napad na demokracijo, v SD so opozorili, da Janša že nakazuje, kakšno bi utegnilo biti njegovo vladanje, v Levici pa so grožnjo z zaprtjem pipice označili za populizem. In je populizem, saj Janša s takimi izjavami ustvarja vtis, da se javni denar steka v žepe nekakšnih kaviar socialistov. Goran Forbici, direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, je nedavno v časniku Dnevnik opozoril, da je bilo v letu 2024 za delovanje nevladnih organizacij namenjenih 342 milijonov evrov: »Od tega je šlo približno 200 milijonov evrov za izvajanje osebne asistence, 30 milijonov evrov za programe socialnega in invalidskega varstva, 20 milijonov evrov za gasilce in druge programe zaščite in reševanja, 20 milijonov evrov za različne zasebne katoliške in druge vzgojne in izobraževalne programe, 17 milijonov evrov za šport in turizem, 13 milijonov evrov za preventivne programe v zdravstvu ter 8 milijonov evrov za lokalno in nacionalno kulturo, umetnost in varstvo kulturne dediščine.«

Nedolžni se ne skrivajo

Preiskovalna komisija državnega zbora, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja strank, končuje svoje delo, a se pri tem srečuje z neodzivnostjo prič. Nazadnje so se vabilom na zaslišanje izognili nekdanji direktorji državnih podjetij, ki jih je nastavila prejšnja Janševa vlada, Žan Janša, Primož in Tomaž Kokot ter Žiga Zupanec. Komisija ima sicer možnost prisilne privedbe vabljenih prič, a je za to potreben določen čas, ki pa ga komisija nima več na voljo. Poleg tega se parlamentarni preiskovalci spoprijemajo še s težavami pri zbiranju dokumentacije. »Prvi problem je ta, da nam ena stranka ne želi predati dokumentacije, kar bomo rešili s sodnim zasegom, ki je že v postopku,« je izjavila vodja komisije, poslanka Svobode Tamara Vonta. »Ugotovitve komisije kažejo, da si nekatere politične stranke sistematično in izdatno finančno pomagajo prek navidezno nepovezanih medijskih podjetij, gospodarskih družb in inštitutov, ki v resnici delujejo kot ključni finančni steber njihovih političnih in medijskih ambicij. Služijo kot nekakšna dodatna denarnica, ki se polni iz spornih, tudi nezakonitih virov, iz nje pa te stranke plačujejo svoje ljudi, torej politične operativce in propagandne dejavnosti,« je pred kratkim navedla Vonta.

Deponija Madžarska

Zbigniew Ziobro, nekdanji poljski pravosodni minister v skrajno desni vladi, ki jo je med letoma 2015 in 2023 vodila stranka Zakon in pravičnost, se je odločil pobegniti pred poljskimi zakoni ter roko pravice. Ziobra v domovini bremenijo obtožbe 26 kaznivih dejanj, tudi zloraba položaja, sum ustanovitve in članstva v kriminalni združbi ter sum poneverbe v višini 35 milijonov evrov. Ziobru med drugim tudi očitajo preusmeritev sredstev iz sklada, namenjenega žrtvam kaznivih dejanj, v nakup izraelske programske opreme Pegasus z namenom vohunjenja za političnimi nasprotniki. Grozi mu do 25 let zapora. In tako se je Ziobro kot predstavnik nekdanje represivne vlade, ki je zatirala politične nasprotnike ter širšo civilno družbo, beguncem pa sistematično kršila človekove pravice, razjokal nad »razbojništvom in naraščajočo diktaturo« doma in pobegnil v objem avtokratskega madžarskega režima, ki mu je odobril politični azil. Mogoče pa je to obris možne rešitve krize Evropske unije, namreč deponirati novodobne fašiste in kriminalce na Madžarsko ter okoli nje zgraditi en velik, visok zid. Saj ti ljudje imajo radi zidove, mar ne?

Prtljažnik, poln denarja

Okrožno sodišče v Ljubljani je zavrnilo odškodninski zahtevek Belokranjca Miroslava Moravca, s katerim je terjal 45.500 evrov od države, ker so ga maja 2019 trije tuji državljani ugrabili iz njegovega vinograda, ga stlačili v prtljažnik njegovega avtomobila in odpeljali v bližino italijanske meje, kjer so ga izpustili. Moravec je državi očital, da bi državni organi z učinkovitejšim ukrepanjem dejanje lahko preprečili. Kljub temu da je bil ves čas v prtljažniku, je trdil, da so ugrabitelji dvakrat prečkali mejo s Hrvaško, pri čemer naj jih ne bi slovenski organi niti enkrat legitimirali. Sodišče je na podlagi rekonstrukcije dogajanja, zaslišanja prič in preučitve dokazov ugotovilo, da tujci niso prečkali meje. Moravec je v tožbi vztrajal, da je država dolžna zavarovati občane, preprečevati nedovoljene migracije in pregledovati dokumente na meji, česar pa da v tem primeru ni storila, zato torej … 45.500 evrov. Ta logika je kratko malo naivna; država je namreč dolžna varovati tudi zasebno lastnino, pa to ne pomeni, da nam je dolžna odškodnino vsakič, ko nam kdo odtuji dežnik. Komisija za odločanje o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj je moškemu sicer že priznala 4500 evrov, vendar se mu je to zdelo premalo.