Teden / Učinki Šutarjevega zakona

»Okrajno sodišče v Mariboru je ustavilo kazenski postopek zoper osebo, ki je bila obdolžena storitve zločina iz sovraštva – tatvine mavrične zastave izza zaklenjenih vrat naše knjigarne Mariborka sredi noči junija lani,« je prejšnji četrtek javnost obvestila Anja Zag Golob, glavna urednica založbe VigeVageKnjige, lastnice knjigarne Mariborka.

Obdolženec torej ne bo deležen kazenske obravnave, morebitne kazenske obsodbe in vpisa v kazensko evidenco, nobene primerne, kaj šele strožje kazni za dejanje iz sovražnih vzgibov – izrekli mu bodo le nekaj deset ali nekaj sto evrov globe, kar ga najverjetneje ne bo ustavilo na poti do novih sovražnih dejanj.

Anja Zag Golob je dodala tudi pojasnilo sodišča, da je kazenski postopek v tem primeru ustavilo »zaradi dekriminalizacije ’male’ tatvine z zakonom o nujnih ukrepih za zagotovitev javne varnosti oz. t. i. Šutarjevim zakonom, ki je začel veljati 27. novembra lani«.

Da se bo začelo dogajati točno to in da po novem ne bo več mogoče preganjati sovražnega motiva pri najpogostejših tovrstnih dejanjih – malih tatvinah in poškodovanju tuje stvari majhne vrednosti –, so že pred mesecem opozorili v Pravni mreži za varstvo demokracije. Ker gre zdaj za prekrške, storilcem ni mogoče izreči strožje kazni, če so dejanje storili iz sovražnosti do neke družbene skupine.

Vlada je namreč s Šutarjevim zakonom dekriminalizirala malo tatvino in poškodovanje stvari majhne vrednosti, po novem to nista več kaznivi dejanji, ampak prekrška.

A dekriminalizacija je zgolj formalna, navidezna. Ta novost je bila vpeljana z enim namenom – da bi bilo mogoče lažje in strožje kaznovanje pripadnikov romske manjšine za najblažja, bagatelna kazniva dejanja. Precejšnega deleža teh prav zaradi njihove nepomembnosti tožilstvo doslej sploh ni preganjalo in zato storilci za ta dejanja pogosto niso bili kaznovani. Po novem bodo kaznovani najstrožje – z zaporom, točneje z nadomestnim zaporom, ki se izreka večkratnim storilcem prekrškov. Sprememba je bila vpeljana, ker se je politika odločila, da bodo šli storilci, Romi, ki bodo povratniki, za bagatelo v zapor, ker naj bi bilo to vzgojno, čeprav je nesorazmerno in nehumano.

Omenjeni zakon je bil sprejet po nujnem postopku, gotovo najhitreje med vsemi kazenskopravnimi predpisi glede na obseg in težo novosti, ki jih je prinesel. Prav to je bil poglavitni razlog za opozorila pravne stroke, da bi si bilo treba vzeti dovolj časa, da se novosti dobro premislijo in tudi uzakonijo tako, da ne bodo prinesle več škode kot koristi. Nezmožnost kaznovanja zločinov iz sovraštva, ki se najpogosteje kažejo v kraji zastav, grafitiranju sovražnih gesel in vandalizmu, je le prva taka, škodljiva posledica, morebitne preostale se bodo pokazale sčasoma.

Vlada in njena parlamentarna večina bi lahko v preostalih dveh mesecih vsaj kazniva dejanja, storjena iz sovraštva, izvzeli iz Šutarjevega zakona. Če bi se ta sprememba izpeljala tako hitro, kot je bil sprejet zakon, je do volitev več kot dovolj časa.