Teden / Prelomni trgovinski sporazum

Devetega januarja so v evropskem svetu glasovali o trgovinskem sporazumu med Evropsko unijo in državami Mercosurja (Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj). Proti so glasovale Francija, Poljska, Avstrija, Irska in Madžarska. Večina držav, med njimi tudi Slovenija, je sporazum podprla. Z glasovanjem je svet sprejel trgovinski dogovor med EU in Mercosurjem, ki ga mora podpreti še evropski parlament, in začasni trgovinski sporazum, ki prvega uveljavlja v praksi. S sporazumom so odpravljene carinske dajatve za več kot 90 odstotkov blaga, ki se izvaža in uvaža med državami članicami EU in Mercosurja. Večinoma bodo v EU prihajali kmetijski izdelki, izboljšal pa naj bi se tudi dostop do kritičnih surovin, kot so nikelj, baker in podobno. Z dogovorom skuša EU omejiti svojo odvisnost od Kitajske in ZDA.

Sporazum je deležen številnih kritik. Države članice Mercosurja imajo nižje standarde za pridelavo hrane kot EU. V njih je dovoljena raba škodljivih pesticidov, ki so v EU prepovedani. Tako je organizacija Greenpeace s preverjanjem limet, uvoženih iz držav Mercosurja, ugotovila, da so bili v sadju ostanki šestih pesticidov, ki v EU niso odobreni ali pa so prepovedani. V živinoreji se uporabljajo hormoni in antibiotiki, ki v Evropi niso dovoljeni. Zaradi strožjih standardov je tudi proizvodnja hrane v Evropi dražja, to pa evropske kmete postavlja v neenakopraven položaj. Udarec za kmetijstvo je evropska komisija poskusila omiliti z dodatnimi 45 milijardami evrov subvencij za kmete.

»Ne vemo, kaj sporazum Mercosur vsebuje za zaščito slovenskih in ne nazadnje tudi evropskih kmetov,« je za medije povedal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek, minister v zadnji Janševi vladi. Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije in predsednik Evropske čebelarske zveze, pa je zapisal, da bo lahko »v skladu s sporazumom Mercosur vsako leto v EU brez carin vstopilo do 45.000 ton medu, kar je skoraj deset odstotkov celotne letne porabe medu v EU«. Noč meni, da se s tem sporazumom ogroža evropsko čebelarstvo.

Dogovor bi se lahko sicer še dopolnil z določili, ki bi evropske standarde prenesla v države Mercosurja. »V trgovinskem sporazumu EU-Nova Zelandija je na primer vzpostavljen mehanizem,« pojasnjuje Špela Nastav iz Focusa – društva za sonaravni razvoj, »ki v primeru kršitev človekovih ali delavskih pravic, okoljskih standardov ali zavez v sklopu pariškega sporazuma samodejno sproži postopek za uvedbo trgovinskih sankcij.« V sporazumu med EU in Mercosurjem sankcije za zdaj niso predvidene. Omenimo le izsekavanje gozdov. Argentinski predsednik Javier Milei zanika globalno segrevanje, v Braziliji si zakonodajalci prizadevajo za razveljavitev okoljskih predpisov, ki varujejo Amazonijo. Po predvidevanju francoskega inštituta Veblen bi se lahko zaradi sporazuma v državah Mercosurja izsekavanje gozdov povečalo za skoraj 25 odstotkov.

Če EU hoče, da Mercosur upošteva evropske standarde, mora to od njega zahtevati. Lahko tudi z dodatnimi določili v sporazumu.