V središču / Prst, usmerjen v slovensko sodstvo
Slovensko sodstvo s pretirano zaščito politikov pred upravičeno kritiko nosi svoj del odgovornosti za razrast nestrpnosti

Sestava ustavnega sodišča, ki je odločala v zadevi Grims (od leve proti desni): Špelca Mežnar, Ernest Petrič, Jasna Pogačar, Etelka Korpič Horvat, Jadranka Sovdat, Mitja Deisinger, Jan Zobec, Dunja Jadek Pensa in Marko Šorli.
© STA, Ustavno sodišče RS
Aprila leta 2017 je evropsko sodišče za človekove pravice obsodilo Slovenijo, ker je reviji Mladina kršila pravico do odločne kritike skrajnih političnih stališč nekdanjega poslanca Srečka Prijatelja in s tem do svobode izražanja. Ta torek, slabo desetletje kasneje, se je v primeru evropskega poslanca SDS Branka Grimsa zgodba v celoti ponovila. Država je bila iz istega razloga pred istim sodiščem in celo v primeru istega medija ponovno obsojena in trdo okarana. To pomeni, da se v slovenski sodni veji oblasti v tem času ni veliko spremenilo in da slovenska sodišča – od najnižjega pa vse do ustavnega – še vedno nesorazmerno ščitijo tudi najbolj skrajne in nevarne politike pred nujno medijsko kritiko.