Kultura / »Ko Stanka tank natanka«

Minuli petek je bil v klubu Gala hala na ljubljanski Metelkovi koncert s precej nenavadnim vrstnim redom nastopajočih. Nastopila sta namreč Znojz, alternativni indie rock kantavtor, in nevem nevem, podtalni eksperimentalno poetični in noise rock bend, za njima pa dvojec Gliste, ki se žanrsko giblje v območju poceni popa, dubstepa, hardstyla in otroških pesmic. Zadnje leto pa je na številnih spletnih platformah postal pravi fenomen. Na YouTubu, kjer objavlja estetsko poenotene videospote, ima najbolj predvajani – za komad Stanka – trenutno že 133 tisoč ogledov. Na TikToku in Instagramu ga spremlja po 15 tisoč sledilcev.

Gliste so torej spletna senzacija in ni nas presenetilo, da so na oder stopile kot zadnji nastopajoči, kot vrhunec večera. Presenetilo pa nas je, da množice, ki se je takrat nagnetla okoli nas, niso sestavljali mladi obiskovalci, ki so še malo prej spodbujali zasedbo nevem nevem. Ne, Gliste so kljub trendovskemu statusu privabile predvsem 30-, pa tudi 40-letnike. Nekateri med njimi bi, če nastop le ne bi bil tako pozno (ob 23. uri), s seboj verjetno pripeljali tudi otroke. Tako pa so prav najbolj goreči privrženci zasedbe, osnovnošolci vseh starosti, tokrat izviseli.

Duet se je na oder povzpel v prepoznavnih kostumih – en član v modrem, drugi v vijoličastem puloverju. In vsak je imel na glavo poveznjeno kartonasto škatlo, iz katere je v nas bolščal par izbuljenih oči, pod njim pa je razpoloženje narekoval narisan nasmeh s široko razmaknjenimi zobmi. Glisti sta s seboj prinesli lažna mikrofona in iz preprostih materialov narejen sintetizator Krog (igra z imenom znamke Korg). V ozadju se jima je pridružil anonimni bobnar, prav tako s škatlo na glavi in z domnevno pravim setom bobnov.

Temu, kar je sledilo, bi sicer težko rekli glasbeni koncert, saj muzike večinoma niso izvajali v živo. Bil je mem (angl. meme) koncert, mimikrija oziroma imitacija koncerta ali, kot pravijo same Gliste, šov, katerega namen je bila zabava. In kako so se ljudje zabavali! Koncert pa nas je spodbudil tudi k številnim vprašanjem in premislekom, predvsem o tem, kako nastajajo lokalni glasbeni fenomeni, kaj so tisti odločilni razlogi, ki prinesejo najširše sledilstvo, o glasbi, ki postane mem, navdušencih, kritikih ...

Bil je mem koncert, imitacija koncerta, šov, katerega namen je bila zabava. In kako so se ljudje zabavali!

Gliste so – razen v živo, ko včasih postanejo trojec – anonimni dvojec, ki, če lahko zaupamo povedanemu v dosedanjih intervjujih, v katerih člana identiteto varujeta tudi tako, da si pri odgovarjanju elektronsko spremenita glas, in če se lahko zanesemo na narečje, v katerem pojeta, prihaja z območja med Halozami in Ptujem. Eden od članov naj bi bil že dolgo delujoči (pretežno) elektronski glasbenik. Za drugo, pevko zasedbe, pa so Gliste prvi glasbeni projekt. Sama digitalno producirata glasbo, pišeta besedila ter izdelujeta tudi »inštrumente« in kostume.

Glasbo Glist bi najpreprosteje opisali kot zajebantsko. Giblje se v žanrih, kot so pop, EDM, hiphop, dubstep, hardstyle in gabber, obenem pa spominja na skladbe Nuša jaz hamburger plačam ti ali Pogum, dekle in podobno »otroško« glasbo, ki je pri nas razcvet doživljala na začetku tisočletja. Zasedba kot navdih navaja skupino Death Grips in Skrillexa, pri čemer s prvo nima skupnega več kot spletno prepoznavnost, z drugim pa precej.

Glasbo Glist zaznamuje preprosta, a precej dinamična produkcija brez večjih presenečenj. Lani izdani albumski prvenec Sprehod ponuja zelo kratke skladbe, ki jih po večini zaznamujejo klubsko-plesni ritmi (Pes peso je, Timi nisi všeč, Stanka), nekaj je otroških pop pesmic (Gliste, Sonček), nekaj klasičnih, zelo preprostih boom bap hip hop komadov (Bel snežak, Raca iz Gradca), vse pa imajo preprosta besedila, polna nedolžnih rim iz banalnosti vsakdanjega življenja – »bel snežak« v istoimenski skladbi denimo postane »haloški junak«. Zato ne preseneča, da so besedila tako privlačna za otroke, da se jim zdijo prisrčna in zabavna. Starejše poslušalce pa pritegnejo posrečene besedne igre, kot so »Timi Timi Timi Timi / ti mi nisi všeč / vrži vrži vrži vrži / vrži me v peč«, »Stanka tanka tank / tank se s Stanko tanka / ko Stanka tank natanka / natankala je Stanka tank« ali pa »ura je pol pet, jedla bi polpet«. Ne bodite presenečeni, če si teh lahkotnih, spevnih, ponavljajočih se domislic v nekem trenutku ne boste mogli nehati ponavljati.

Vseeno je projekt Gliste zastavljen resneje, kot deluje na prvi pogled. Če drsimo po njegovih objavah na družbenih omrežjih, opazimo, da so imele Gliste v zadnjem letu samo na Instagramu več kot sto promocijskih objav, kar je za glasbene ustvarjalce zavidanja vreden dosežek. Objave imajo poenoteno vizualno podobo, odlikuje jih premišljena estetika, vanje je vloženega kar nekaj oblikovalskega truda, kdaj so prisotne tudi animacije, vse pa sledijo lahko prebavljivim, v oči bijočim in natančno zastavljenim videoformam, ki ne bodo pritegnile le slehernika, ampak tudi spletne algoritme. Ti namreč nagrajujejo izstopanje ali skrajnosti, ki nas zmorejo premamiti k ogledu vsebin. Vse, kar nas šokira, preseneti, zbudi veselje in jezo, nas prilepi pred ekran. Gliste se tega dobro zavedajo. A ne le da znajo pritegniti našo pozornost, temveč jo zmorejo tudi monetizirati. Ob ogledih promocijskega oglasa za ljubljanski lokal ŠUŠU bubble tea & coffee, v katerem so prepletle ironijo, postironijo in resnost, ali posnetkov z nastopa v Tuševem nakupovalnem središču se ne moremo znebiti občutka, da gre za premišljen poslovni model. Od poslušalcev pa Gliste zahtevajo ravno nasprotno – poslušanje brez možganov, konzumacijo čiste zabave in pobeg iz resničnega sveta.

Na eni strani je veliko navdušenje, na drugi ogromen val ogorčenja. A tovrstne polemike so pri nas stalnica, spremljali smo jih tudi ob glasbenih začetkih skupin SBO, Matter in Haloban.

Glasba brez pomena, namenjena zabavi in odklopu od sveta, seveda ni nič novega ali inovativnega. Nasprotno, v to kategorijo bi lahko umestili presenetljivo veliko glasbe, tudi marsikateri svetovni hit, od korejske popevke Gangnam Style do romunskega komada Dragostea Din Tea, ali pa skladbo Keyboard Cat, pospremljeno z videom mačke, ki domnevno igra na klaviature; nastala je že davnega leta 1984 in šele sčasoma postala mem, simbol nostalgije po starem internetu. Če pobrskamo po zakladnici domače glasbe, je klasičen primer mem glasbe denimo skladba Kruh hočem rezat. Prepričani smo, da bi ta leta 2010, ko je nastala, zlahka napolnila klub Gala hala. Tako, kot je klube polnil Drone Emoji, na ljubljanski sceni že prej uveljavljeni glasbenik, ki si je svoj stranski projekt, prav tako kot Gliste, zamislil kot anonimni lik, ki nastopa ob vnaprej posneti glasbi, na playback. Sprva z mashup komadi, nato z avtorsko glasbo.

Nekatere skladbe iz memov se v kolektivni zavesti postarajo na kulten in nostalgičen način, druge utonejo v pozabo ali so pospremljene s prezirom. Slednjega je vsaj sprva pravzaprav deležna večina zajebantske glasbe. Drone Emoji je bil izjema, saj so ga mnogi domači mediji nemudoma kritiško odobrili in sprejeli. Nad Glistami pa na družbenih omrežjih trenutno benti zavidanja vredna množica nasprotnikov, kar se je še zlasti pokazalo pred nastopom v Gali hali – ki, mimogrede, sploh ni bil njihov prvi na Metelkovi, saj so pred tem nastopile že v klubu Gromka.

Na eni strani je torej veliko navdušenje in širjenje prepoznavnosti iz lokalnega prostora v širšo balkansko regijo, na drugi ogromen val ogorčenja. A tovrstne polemike so pri nas stalnica, spremljali smo jih tudi denimo ob glasbenih začetkih skupin SBO (Smrt Boga in Otrok) in Matter, ki sta se sčasoma uspešno razvili v kulturni fenomen nekega časa. Ali pa ob začetkih skupine Haloban, ki sama sebi pravi skupina glasbenih amaterjev, združenih pod motom »nič nas ne boli in dol nam visi«. Kljub razburjenju množic potrebe po jezi ni, saj glasbeniki, v katere je srd usmerjen, sami sebe ne povzdigujejo kot ustvarjalce resne, visoke umetnosti. Gliste priznavajo, da je njihova »butasta« glasba namenjena zabavi. To pa še ne pomeni, da je ne smemo poslušati ali ujeti na koncertu.

cgTi5GwechI

0L8kIvjFepQ

Gm-bO2bNUGU