Bo Ciril Keršmanc ostal kandidat za ustavnega sodnika?

Pravnik, sodnik Ciril Keršmanc je manj kot teden dni uradni kandidat predsednice Nataše Pirc Musar za ustavnega sodnika, z njim je namreč zamenjala dotedanjo kandidatko Barbaro Kresal. Pojasnil za to zamenjavo javnost ni dobila, predsednica je navedla zgolj, da Barbara Kresal »nima več zadostne podpore za izvolitev« v državnem zboru. A če se je zdelo, da so stranke koalicije kar naenkrat enotno za Keršmanca, je zdaj podpora negotova. V dveh koalicijskih strankah so bili namreč, kot je danes razkril N1, negativno presenečeni po sestanku s Keršmancem, ta pa zdaj trdi, da misli drugače.

Nesprejemljiva stilišča za kandidata za ustavnega sodnika

Na N1 so izjave sogovornikov iz Levice in SD, ki so se v pretekelih dneh srečali s Keršmancem, povzeli tako: »Kot navajajo nekateri naši sogovorniki, se Keršmanc sicer ni izrekel proti pravici do splava, ni pa konkretno odgovoril na vprašanje, ali to pravico podpira. Med drugim naj bi izpostavil, da bi morali pri pravici do splava iskati konsenz oziroma "skupna izhodišča med levimi in desnimi".V SD in Levici naj bi z ušesi zastrigli tudi ob njegovi izjavi, da je med vsemi ustavnimi pravicami zanj najbolj pomembna pravica do svobode govora.«

Da so opisana stališča nesprejemljiva za kandidata za ustavnega sodnika, so kmalu po objavi opozorili v Inštitutu 8.marec. »Kako je mogoče, da je za ustavnega sodnika sploh predlagan človek, ki ne podpira ustavne pravice iz 55. člena Ustave Republike Slovenije?«

Kmalu se je odzvala tudi predsednica države in pričakovano branila svoj ad-hoc izbor. »Predsednica republike Nataša Pirc Musar nikoli ne bi predlagala kandidata, ki ne podpira ustavnih pravic, med katere spada tudi pravica do splava. To pravico bo predsednica republike vedno in neomajno podpirala,« so javili iz urada. Dodali so še, da Keršmanc na predstavitvi v uradu ni izrazil stališč, ki »naj bi jih« izjavil v pogovorih z nekaterimi poslanskimi skupinami, v današnjem pisnem odzivu pa da je uradu zatrdil, da »podpira pravico žensk do splava in pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok« ter da »vsak sovražni govor in pozivanje k nasilju najostreje obsoja in kot razpravni kazenski sodnik stoji na stališču, da je sovražni govor kaznivo dejanje«.

Keršmanc o umiku ne razmišlja

Tak odziv kaže, da predsednica, ki se ji, milo rečeno, zapleta pri vseh ključnih kadrovanjih, naprej brani svoj izbor Keršmanca, čeprav je pred nekaj urami zaokrožila informacija, da je Keršmanc »izpadel«. A tudi slednji o umiku ne razmišlja, kot sklepamo iz njegovega odgovora. Pred slabo uro nam je posredoval dopis, ki ga je danes, po srečanju s Svobodo, poslal koalicijskim strankam in v katerem se opisuje v štirih točkah (citiramo):

1. Vsak sovražni govor in pozivanje k nasilju najostreje obsojam. Sem razpravni kazenski sodnik in sovražni govor je kaznivo dejanje.
2. Podpiram pravico žensk do splava in pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok.
3. Po svetovnonazorskem prepričanju sem agnostik. Ohranjam zdravo skepso do absolutnih resnic in vseh tistih, ki jih ponujajo.
4. Kot sodnik sem zavezan neodvisnosti in nepristranskosti. (celoten dopis je na koncu članka)

Slovenska tiskovna agencija (STA) je sicer poročala, da se je s Keršmancem danes sestala Svoboda, stranke koalicije pa da so se po pogovoru o njem »zavile v molk«.

Zakaj Keršmanc namesto Barbare Kresal?

Ob tem spomnimo genezo kandidature. Predsednica države je 7. januarja najprej za tri mesta ustavnih sodnikov, ki se bodo izpraznila, predlagala Tamaro Kek, Barbaro Kresal in Marka Starmana. Starmana je predlagala Univerza na Primorskem, Kresal Grega Strban s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in Darja Senčur Peček s Pravne fakultete Univerze v Mariboru, javnosti najmanj znana Kek, ki deluje področju davčnega in gospodarskega prava, pa je prijavila sama. A dva tedna kasneje je predsednica namesto Barbare Kresal, strokovnjakinje s področja delovnega prava in socialne varnosti, predlagala Cirila Keršmanca. Pojasnilo? »Po opravljenih pogovorih ugotavljam, da moj predlog za imenovanje dr. Barbare Kresal v trenutnih razmerah nima več zadostne podpore za izvolitev«, je sporočila, v pogovorih pa je ugotovila, da naj bi to podporo imel Ciril Keršmanc, ki ga je zato predlagala.

O njem je v uradnem predlogu za imenovanje, ki ga je 23. janurja poslala v državni zbor, napisala zgolj še, da je državljan Slovenije, da izpolnjuje vse zakonske pogoje, da trenutno opravlja funkcijo višjega sodnika na Okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer vodi kazenski in specializirani oddelek, ter stavek: »Na poklicni poti je pridobil obsežne izkušnje na področju sodstva, zakonodajnega dela, znanstvenega raziskovanja ter mednarodnopravnega sodelovanja.«

Kaj o Keršmancu najdemo na spletu 

Veliko podatkov o Keršmancu niti na spletu ni najti. Oktobra 2024 je bil na portalu Tax-Fin-Lex, v TFL Glasniku, objavljen intervju z njim, a v obsežnem intervjuju z naslovom »Dr. Ciril Keršmanc: V sodobni tehnologiji vidim rešitve za učinkovitejše delovne procese tudi v sodstvu« govori zlasti o digitalizaciji sodstva. Iz življenjepisa, ki ga je prav tako možno najti, izhaja, da je letnik 1981, da je hodil na Škofijsko klasično gimnazijo in na ljubljanski Pravni fakulteti diplomiral z nalogo »Delovanje Mednarodnega kazenskega sodišča zanekdanjo Jugoslavijo v teoriji in praksi: z vidika zadeve Tožilec proti Miloševiću«.

No, Cirila Keršmanca smo vendar videli in poslušali ravno nedavno v zelo aktualni zadevi : 17. novembra lani je na seji odbora za notranje zadeve govoril v svoji sodniški funkciji in – eden zelo redkih - branil predlog aktualnega Šutarjevega zakona, torej predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. V uradnem povzetku seje odbora piše, da je »podal kritiko na negativno mnenje o predlogu zakona« ( državno-zborska služba za zakonodajo je k predlogu dala 55 strani pripomb) ter da je »izrazil strinjanje« s predlogom zakona.

*** 

Današnji dopis dr. Cirila Keršmanca strankam:

Spoštovani,

najprej iskrena zahvala, ker ste mi dali možnost, da se Vam predstavim v živo.

Verjamem, da je težko v kratkem času spoznati človeka, zato sem Vam ob srečanju v živo priložil tudi zaznave nekaterih sopotnikov s katerimi sem prehodil različne dele moje strokovne poti. Iz njihovih odzivov ter mojega življenjepisa lahko upam prepoznate, da nisem oseba, ki bi metodološki pristop in svetovni nazor prikrajala trenutnim potrebam ali sogovorcu.

Po predstavitvah Vam dodatno pišem, ker me je danes presenetila objava v medijih, ki ni sozvočna z mojo strokovno in osebno potjo ali razmišljanjem kot pravnika in človeka. Zato nekaj dodatnih besed, za katerimi stojim. Poudarjam, da pri svoji kandidaturi za mesto Ustavnega sodnika nisem kalkuliral. Vsaki poslanski skupini sem povedal to, kar sem in v kar verjamem. Nisem preračunaval, kaj bi želela slišati ena ali druga stran. Glede na navedbe v javnih občilih vam želim zato dodatno pojasniti svoja stališča.

1. Vsak sovražni govor in pozivanje k nasilju najostreje obsojam. Sem razpravni kazenski sodnik in sovražni govor je kaznivo dejanje.

Vsem sogovornikom sem ob predstavitvah povedal enako: v Ustavi RS kot najpomembnejšo pravico vidim pravico do svobodnega izražanja (39. člen Ustave RS). Ta pravica po mojem mnenju vsebuje pomembno predpostavko svobodne misli, ki je temelj za uresničevanje vseh drugih pravic. Vsaka ustavna pravica pa je omejena z drugimi pravicami. Da v pravici svobodnega izražanja prepoznavam visoko vrednoto, ne pomeni, da menim, da ta nima meja. Ne toleriram kakršnegakoli spodbujanja neenakopravnosti in nestrpnosti, še manj pa spodbujanje k nasilju in vojni. To lahko potrdijo vsi, ki so doslej delali z mano in me poznajo. In ja, sovražni govor in širjenje lažnih novic jemljem kot resno nevarnost svobodi izražanja in ustavni demokraciji nasploh.

2. Podpiram pravico žensk do splava in pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok.

Vrednostno zagovarjam podrobnejšo normativno ureditev nekega področja, ko to preprečuje tveganja za življenje in zdravje ljudi. Če področje ni zakonsko urejeno, lahko pride do izrazito tragičnih in nepopravljivih posledic, za katerimi so trpele ženske v preteklosti (mazaštvo) ali pa do zlorab in izkoriščanja in drugih kaznivih dejanj, kot se je to izkazalo npr. v času prohibicije (črni trg, organizirane združbe). Prepoved splava in svobodnega odločanja o rojstvu otrok je v preteklosti povzročila velikansko škodo, ki se ne sme ponoviti. Zato ne pričakujem, da bi moralo ustavno sodišče še kdaj odločati o pravici do svobodnega odločanja o rojstvu otrok oziroma o tem, kaj ta pravica pomeni za ženske. To je izrecna ustavna pravica, določena v prvem odstavku 55. člena Ustave RS. Jasno je, da mora država v skladu z drugim odstavkom istega člena zagotavljati možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarjati razmere, ki omogočajo staršem, da se svobodno odločijo, ali bodo imeli otroke ali ne. In da, je pravica ženske, da odloča – skladno z ustavno pravico do dostojanstva in osebne integritete. In ta pravica bi lahko bila izvotljena, če ne bi bila podprta z dostopom do javnega financiranja.

Tudi glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in legalizacije konoplje na vrednostni ravni menim, da je ob upoštevanju ustavnih izhodišč nujna podrobnejša zakonska ureditev teh področij, ki bo preprečila tveganja za življenje in zdravje ljudi.

3. Po svetovnonazorskem prepričanju sem agnostik.

Ohranjam zdravo skepso do absolutnih resnic in vseh tistih, ki jih ponujajo. Pri presoji mi je najpomembnejša argumentirana razprava in moč prepričljivega argumenta. Pri mojem delu metodološko vedno izhajam iz skupnih vrednot in skušam najti skupno vrednostno izhodišče, nato pa poskušam razumeti razlike. To omogoča argumentirano razpravo in kvalitetno presojo.

4. Kot sodnik sem zavezan neodvisnosti in nepristranskosti.

Nikoli nisem bil član nobene politične stranke. V različnih institucijah sem doslej zasedal izključno strokovne položaje.

Vedno sem si in si bom prizadeval za transparenten in iskren dialog – čas za pogovor na predstavitvah je bil omejen, tako da sem Vam še vedno na voljo, kolikor ostaja kakršnokoli vprašanje ali nejasnost.

Še enkrat vsem hvala za vašo skrbnost in z lepimi pozdravi,

dr. Ciril Keršmanc