Anže Logar in Tadej Ostrc

Se ga še spomnite? Tadej Ostrc je moral z ministrstva za zdravje oditi skupaj z Danijelom Bešičem Loredanom. Danes se vrača skozi stranska vrata Demokratov Anžeta Logarja. Stavi na to, da imajo volivci spomin zlatih ribic.

Da bodo ljudje pozabili, kaj se je dogajalo na ministrstvu za zdravje v času velikopoteznih napovedi o skrajševanju čakalnih vrst. Da se ne bodo več spomnili, kdo je bil državni sekretar in kdo je vlekel operativne niti. Da bo dovolj drugačen logotip na plakatu.

Ostrc danes svojo politično preteklost zamolči. Logar svojo relativizira. Prvi bi rad, da se pozabi njegovo sodelovanje pri eksperimentu zdravstvene reforme z Bešičem. Drugi bi rad, da se na njegovo dolgoletno politično pot v SDS gleda kot na mladostno fazo, ki jo je prerasel. A bil je obraz stranke, celo predsednik njenega sveta.

Zato je prizor, ko Demokrati z Ostrcem v prvi vrsti kampanje razlagajo, da so za »delujoče javno zdravstvo«, politična ironija brez primere.

Še preden se je kampanja uradno začela, je Logar s plakati prelepil državo. Organizacijsko učinkovito, finančno razkošno, strateško premišljeno. Toda politika je tudi vprašanje izvora sredstev in interesov v ozadju.

Logarjevi Demokrati formalno izhajajo iz združevanja in političnih dediščin, med drugim iz stranke Konkretno, nekdanje SMC. A tudi ta dediščina ima svojo zgodbo: od moralne superiornosti do političnega razkroja. Zdaj naj bi postala temelj nove sredinske alternative.

Sprašujem se, kdo v resnici stavi na to alternativo.

Po političnih hodnikih krožijo namigi, da naj bi del vplivnih interesnih omrežij, povezanih z zasebnim zdravstvom, na letošnjih volitvah svojo karto položil prav na Demokrate. Govori se o lobijih, o mrežah, o elitnih krogih, kjer se politika in kapital srečujeta brez zapisnikov. O prostozidarskih ložah se pri nas rado šepeta – praviloma takrat, ko zmanjka transparentnosti.

Ko nekdanji državni sekretar iz sistema, ki je razpolagal z milijoni za skrajševanje čakalnih vrst, stopi v prvo vrsto nove stranke z ambicijo odločati o prihodnji zdravstveni politiki, je prav, da se vprašamo: komu bo ta politika služila? Pacientom ali izvajalcem? Javnemu sistemu ali zasebnim koncesionarjem?

Demokrati želijo postati jeziček na tehtnici prihodnje koalicije. To je legitimna politična strategija. Ni pa legitimno, če se ob tem briše spomin in prebarva preteklost.

Logar govori o novi politični kulturi. O preseganju delitev. A v ozadju se rišejo obrisi in koristi interesnih omrežij.