Knjiga / Anton Torkar: Beg iz pekla

+ + +

Spomini vojaka v italijanski uniformi iz druge svetovne vojne.

Memoarska literatura članov partizanskih formacij je številna, Primorec, mobiliziran v italijansko armado, pa prinaša vpogled z druge strani. Ne z ozemlja današnje Slovenije, pač pa z ruske fronte. Mussolini je namreč leta 1942 Hitlerju na pomoč poslal celotno armado, bojevala pa se je na ozemlju današnje Ukrajine. Avtor piše resda v skromnem opazovalnem slogu, kar pa nadomesti s pričevanjem o osebnem doživljanju. Beg, razpad fronte, zdesetkane čete, lakota in mraz so vsebine, v katerih ni ključno prepričanje, temveč eno samo vodilo – kako preživeti. Iz njegovih opisov ni več opaziti ostrih razlik med fašisti, laškimi soldati in slovenskimi rekrutiranci – ruske katjuše so jih poenotile v skupnem brezupu. Najmočnejši prizor v trdi zimi je nočni umik, ki pa ga razsvetli luna in naenkrat jih kosijo rafali z druge strani Dona. Nemočni obležijo v snegu in ledu ter upajo, da jih odreši oblak.

Po vrnitvi domov se seveda povrne dvojni status – preživeli vojaki dobijo nagradni dopust, a ne slovenski, ki so bili znani, da potem dezertirajo ali vstopajo med partizane. Torkarja tako pošljejo v enote, ki branijo jug Italije po izkrcanju zaveznikov. Kajpak brez militaristične volje in končajo v kazenskem taborišču. Posebej pomenljiv je zadnji del, ki opisuje anglo-ameriško okupacijo Neaplja. V mestu vsesplošnega pomanjkanja žene čez dan skrbijo za otroke in soproge, zvečer pa se za silo nališpajo, ženstveno oblečejo in odidejo na ulice, kjer se prodajajo zmagovitim vojakom in pozno ponoči se domačim v veselje vračajo z zmečkanimi bankovci v nedrjih in s polnimi torbami konzerv, sladkorja in moke …