Kolumna / Janko Lorenci: Marec dveh prihodnosti

Za volitve po slovensko se je postopoma uveljavila nekakšna zakonitost: tako rekoč vsake prinašajo višje zastavke od prejšnjih, so potencialno večja prelomnica. To stopnjevanje – poganja ga poglabljanje politične polarizacije – je doseglo vrh, ko je Janša tretjič prišel na oblast in zavladal tako, da je Golob štiri leta kasneje zbral majhno armado poslancev.

Volitve čez mesec dni bodo morda še prelomnejše. Če se bo Janša znova povzpel na oblast, lahko tam ostane dva, tri mandate, ker bo, podobno kot to počne njegov vzornik Orbán ali Trump v Ameriki, ustrezno predelal državo in družbo. To bi pomenilo vstop Slovenije v družbo tako imenovanih iliberalnih držav. Janša bo tokrat zanesljivo še surovejši, saj je njegova politična kariera ena sama stopnjevana radikalizacija. V to ga očitno žene njegova narava, včasih pa mu pomagajo zunanje okoliščine.

Tudi v tem pogledu bodo letošnje volitve drugačne od prejšnjih – svet okoli nas se pogreza v avtoritarnost. Trump mrcvari Ameriko in svetovno geopolitiko, v Evropi, tudi v Uniji, napreduje skrajna desnica. EU se je pod hkratnim zunanjim in notranjim pritiskom znašla na razpotju – lahko se povsem razkroji in razpade, lahko se notranje strne in postane manj odvisna od Amerike, lahko pa se – s tem je zagrozil Macron – tudi formalno razdeli na Unijo dveh hitrosti.

To so za Slovenijo strahovito pomembne reči. Zato bo zunanja politika prvič resneje vplivala na naše volitve. Vplivala dvorezno – trumpizmi vseh vrst so po eni strani veter v jadra našega domačega avtokrata, po drugi strani pa s svojimi ekscesi večino javnosti navdajajo z odporom. Scela Janši najbrž prej škodijo, kot koristijo, zato mož zadnji čas skriva svoje trumpovske simpatije.

Pomembna novost tokratnih volitev je tudi, da favorit leve sredine po dolgem času ne bo nov novi obraz, ampak stari Robert Golob. To je priložnost, da Slovenija znova dobi močno in stabilno levosredinsko stranko, jasno protiutež Janševi SDS. Če bo premier Janša, bo prihodnost Svobode negotova, saj za zdaj ostaja personificirana, ne dokončno profilirana stranka. Če Golob ne bo premier, ni nujno, da bo ostal v politiki.

Ne povsem nova, a še bolj poudarjena značilnost volitev 2026 je ostro nasprotovanje kapitala in številnih interesnih lobijev Golobovi koaliciji. Gre za tisti del kapitala, katerega predstavniki so kričava, ozkogleda gospodarska združenja, ki branijo predvsem osebni položaj svojih štrlečih pripadnikov in ki jih socialnost ter dolgoročni razvoj države baš brigata, zato dajejo prednost janšizmu in njegovi politiki nizkih davkov.

Kot pred vsakimi volitvami je tudi tokrat oživela politična sredina, v naši polarizirani politiki praviloma zgolj dozdevno sredinska. Njena tokratna zvezda je Anže Logar, morebitni jeziček na volilni tehtnici. Toda ali je lahko sredinec politik, ki praviloma glasuje kot Janša, uživa naklonjenost izkoriščevalskega bankirja Brodnjaka, za zdravstvenega ministra pa bi postavil nekdanjega asistenta zdravstvenega privatizerja Loredana? Logar je politični kameleon, ki pa mu uspeva, da kar naprej nastopa v medijih in opozarja nase. Janši ne krade veliko glasov, privlači pa negotove, nihajoče volivce. Je spreten leporečnik, a brez rešitev in v osnovi statusquojevec. Vlade ne bo sestavljal, kot se hvalisa, vendar uspešno povečuje predvolilno zmedo in negotovost.

Tu nastopi podobnost z zadevo Tarča, ki ta čas pretresa nacionalno TV. Oddaja kdaj opozori na kako žgočo težavo in izjemoma kaj odkrije, nikoli pa ne prispeva k reševanju težav. Ker je to ne zanima; zanima jo šov, prepir, strupena čustva in na tem temelječa gledanost. Tako ustvarja predvsem zmedo in negotovost. »Gospa Erika« ni janšistka, a s svojimi izdelki je objektivna zaveznica razdiralne politike SDS. Hkrati so ti izdelki v očitnem nasprotju z vlogo javne TV, ki naj bi probleme razjasnjevala, iskala rešitve in družbo umirjala, ne nevrotizirala. Prav Tarčina šibka novinarska profesionalnost in komercialnost, ne pa cenzuriranje, sta ozadje spora med vodstvom TV in moštvom Tarče, ki namiguje, da je cenzurirano. Na to sta se prilepili SDS in NSi in rekli, da ju na nacionalni TV ne bo, dokler bo Tarča cenzurirana. A cenzure ni bilo. Če na nacionalki ne bo niti SDS niti NSi, bo program manj naporen.

Vrnimo se k izjemnosti marčnih volitev. Prelomne niso samo zaradi grožnje, ki jo za elementarno demokracijo in za dobro počutje vsaj pol Slovenije pomeni Janševa vrnitev na oblast. Enako pomembno je, da bi njegova zmaga ukinila največji dosežek Golobove koalicije – dejstvo, da je kar uspešno lovila težavno ravnotežje med spodbujanjem gospodarstva in zasukom k bolj poudarjenemu javnemu interesu in spremembam, ki delujejo dolgoročno (pokojninska reforma itd.). Zasuk je bil šele začet ali nakazan, a je presekal morečo samoumevnost dolgoletnega pogrezanja v privatizersko razkrajanje javnega in skupnega. Tak zasuk je pogoj za hitrejši razvoj Slovenije in hkrati edini način, da se trajno oslabi janšizem.

Državljani, ki jim je kaj do sebe in skupnosti, bodo šli volit.