Bo ustavno sodišče o rubežu socialnih pomoči vendar odločalo prednostno?

»Glede vprašanja, ki se nanaša na predvideno časovnico obravnave konkretnih zadev, žal trenutno podrobnejših pojasnil glede na naravo postopka ni mogoče posredovati,« nam je danes odgovorila vodja kabineta predsednika ustavnega sodišča Katarina Ratoša na vprašanje, kdaj bo ustavno sodišče odločilo o morebitnem zadržanju izvajanja dela zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (t. i. Šutarjevega zakona), ki omogoča rubež socialne pomoči. Nejasno ostaja celo, ali bo ustavno sodišče zadevi sploh dalo oznako »absolutno prednostno«.

Prednostno ali »absolutno prednostno«?

Ustavno sodišče ima v zvezi z rubeži socialne pomoči na mizi vsaj dve zadevi. Prejšnjo sredo je pobudo za oceno ustavnosti s pomočjo Pravne mreže za varstvo demokracije vložilo devet pobudnikov, to je štiri odrasle osebe in pet otrok, v petek pa je zahtevo za oceno ustavnosti vložil institut Varuhinje človekovih pravic, ki ga od nedavnega vodi pravnica Simona Drenik Bavdek. Oba vlagatelja sta predlagala tudi zadržanje člena, s katerim bi – če bi ustavni sodniki zadržanju pritrdili – preprečili nove izvršbe socialnih pomoči do končne odločitve ustavnih sodnikov o ustavnosti izpodbijanega dela zakona.

A kljub tej nakazani in objektivni urgenci (prve socialne pomoči bodo ta mesec prejemnikom nakazane jutri, 20. februarja), ustavni sodniki do danes – kot je razumeti odgovor – niso sprejeli niti odločitve, ali bodo to zadevo, torej presojo rubeža socialnih pomoči, obravnavali prednostno oziroma ji dali oznako »absolutno prednostno«.

»Glede predvidene časovnice obravnave konkretnih zadev trenutno podrobnejših pojasnil glede na naravo postopka ni mogoče posredovati,« odgovarja vodja kabineta predsednika Ustavnega sodišča Katarina Ratoša na vprašanje, kdaj bo ustavno sodišče odločilo o morebitnem zadržanju izvajanja dela Šutarjevega zakona, ki omogoča rubež socialne pomoči.

»Ustavno sodišče v relevantnih zadevah o tem še ni odločilo,« je potrdila Rotoša, na dodatno vprašanje, kdaj bo sodišče odločilo o morebitni prednostni obravnavi zadeve pa je ponovila: »Glede predvidene časovnice obravnave konkretnih zadev trenutno podrobnejših pojasnil glede na naravo postopka ni mogoče posredovati.«

Ob tem so pojasnili, da se na ustavnem sodišču zadeve praviloma obravnava po vrstnem redu njihovega prejema, poslovnik pa dopušča, da se v določenih primerih zadeve obravnavajo prednostno: »V petem odstavku 46. člena poslovnika je določeno, da se prednostne zadeve obravnavajo po vrstnem redu istovrstnih prednostnih zadev, pri čemer pa lahko ustavno sodišče izjemoma, v primeru posebej utemeljenih okoliščin, sklene drugače. To pomeni, da lahko ustavno sodišče za posamezno prednostno zadevo določi drugačen vrstni red obravnave. Te zadeve prejmejo oznako »absolutno prednostno«.«

Januarja so rubili celotne zneske, vezane tudi na otroke

Finančna uprava (Furs) je na podlagi zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, ki ga je državni zbor sprejel novembra lani, začela 8. januarja izdajati sklepe o izvršbi dolžnikom, ki so v zadnjih dveh letih imeli vsaj tri neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev. Furs je 22. januarja v sporočilu za javnost sporočil, da so od 8. januarja izdali 1.674 sklepov in izterjali 126.260 evrov ter da bodo z izvršbami nadaljevali, ta torek pa je predsednik strokovnega sveta za evalvacijo zakona Branko Lobnikar povedal novejši podatek, da so prek 1900 sklepov izterjali skoraj 135.000 evrov glob. Po poročanju STA je Lobnikar še povedal, da je Furs nadgradil informacijsko tehnologijo tako, da »izvršbe denarne socialne pomoči izvedejo samo za tiste, ki so večkratni ponavljavci prekrškov v preteklih dveh letih« ter da »pri tem ne izvršujejo denarnih socialnih pomoči za družinske člane, otroka ali druge, ki v to skupino specialnih povratnikov ne spadajo«. Januarja so namreč rubili celotne zneske, vezane tudi na otroke.

Pri tem izpostavimo, da se je varuhinja človekovih pravic Drenik Bavdek glede te modifikacije izvršbe pogovarjala s predstavniki ministrstva za delo in, kot je poročala STA, preverila, ali ukrepi, ki jih napovedujejo, lahko odpravijo potencialno neustavnost. »A pri Varuhu ocenjujejo, da takšna tehnična prilagoditev ne odpravlja temeljnih ustavnopravnih vprašanj, pač pa celo odpira več novih,« so poročali na STA.