»ZDA ne bodo več varne, niti v lastnih domovih«

Iranska revolucionarna garda je danes opozorila ZDA, da te "ne bodo več varne", medtem ko se vojna na Bližnjem vzhodu po sobotni ameriško-izraelski operaciji na Iran nadaljuje že tretji dan. Teheran je obtožil ZDA in Izrael napada na jedrski objekt v Natanzu, iranski predsednik Masud Pezeškian pa je dejal, da Iran ne bo molčal po napadu na šolo.

"Sovražnik se mora zavedati, da je njegovih srečnih dni konec in da ne bodo več varni nikjer na svetu, niti v lastnih domovih," je danes zapisala enota Kuds, ki nadzira operacije iranske revolucionarne garde v tujini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Iran je medtem danes obtožil Izrael in ZDA napada na jedrski objekt v Natanzu v središču države, ki je bil ena glavnih tarč že v prejšnjih spopadih med temi državami junija lani.

"Zločinska režima ZDA in Izraela sta v nedeljo popoldan v dveh brutalnih napadih znova napadla jedrski objekt Natanz," je v pismu Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) zapisal vodja iranske agencije za jedrsko energijo Mohamad Eslami. Generalni direktor IAEA Rafael Grossi je sicer dejal, da ni "nobenih znakov", da bi bili prizadeti kakršni koli jedrski objekti.

"Zločinska režima ZDA in Izraela sta v nedeljo popoldan v dveh brutalnih napadih znova napadla jedrski objekt Natanz."

Pezeškian pa je dejal, da Iran ne bo "ostal tiho" po napadih na dekliško šolo in bolnišnico v Teheranu. "Napadi na bolnišnice so napadi na življenje samo. Napadi na šole so usmerjeni v prihodnost naroda (...) Svet mora to obsoditi," je zapisal na omrežju X.

"Iran ne bo molčal ali se vdal tem zločinom," je še dodal. Teheran trdi, da je bilo v sobotnem napadu na šolo na jugu države ubitih 168 ljudi, vendar ZDA in Izrael napada nista potrdila. Incident v teheranski bolnišnici se je zgodil v nedeljo.

Iran je v odgovor na sobotno operacijo izvedel val povračilnih ukrepov, katerih tarča so bile tudi druge države ob Perzijskem zalivu, na katerih imajo ZDA svoje vojaške baze.

Zunanji minister Abas Aragči je med telefonskim pogovorom s kitajskim kolegom Wang Yijem dejal, da Iran kljub napadom "ne goji sovražnosti do držav Perzijskega zaliva in je odločen, da si bo z njimi prizadeval za dobre sosedske odnose". Po navedbah Aragčija "obrambnega odziva na ameriške vojaške baze ne bi smeli razumeti kot iranski napad na te države".

Iranska vlada je medtem pozvala prebivalce, naj se drevi zberejo v prestolnici Teheranu v podporo islamski republiki in se poklonijo vrhovnemu voditelju ajatoli Aliju Hameneju, ki je bil ubit v sobotni vojaški operaciji.

Iranski povračilni napadi so sicer doslej po navedbah revolucionarne garde ciljali 60 strateških ciljev in 500 lokacij, povezanih z ZDA in Izraelom na Bližnjem vzhodu. Izstrelili so več kot 700 dronov in sto raket.

Danes je iranska vojska v Hormuški ožini, skozi katero je Iran praktično onemogočil prehod, napadla naftni tanker, ki naj bi bil povezan z ZDA. Tanker so zadeli z dvema dronoma in po napadu še vedno gori. Katarske zračne sile pa so danes sestrelile dve letali iz Irana, ki sta ciljali plinske objekte v tej zalivski državi, je sporočilo katarsko obrambno ministrstvo.

ZDA so v prvih 48 urah vojne v napadih na Iran po navedbah ameriške vojske zadele več kot 1250 ciljev. Med tarčami so bili iranski centri za poveljevanje in nadzor, skladišča balističnih in protiladijskih raket ter iranske mornariške ladje in podmornice, je navedlo ameriško centralno poveljstvo.

Izraelske zračne sile so medtem od začetka vojne napadle več kot 600 ciljev v Iranu, je sporočila vojska. Med njimi so napadi na več kot 20 lokacij, povezanih z iranskimi vojaškimi voditelji.