Dva leva / Vlado Miheljak: Zataknjenec v času in prostoru
Depala vas 2.0
MLADINA, št. 11, 20. 3. 2026

© Franco Juri
Golob: »Kaj ste pa vi ustvarili v gospodarstvu?«
Janša: »Jaz sem bil zraven, ko se je ustvarila ta država. Kje ste bili vi junija leta 1991, ko je 30.000 Slovencev vašega letnika nosilo uniforme in se borilo za to državo?«
Golob: »In to je to. Nekdo živi v letu ’91. Ko se mi pogovarjamo o prihodnosti, se on vrne v leto 1991. Ker se je tam zataknil.«
Kdor zakliče: »Zmeraj isto!«, ko ugotovi, da se desetina umorov dogodi v župnišču, ta ni razumel kriminalnega romana. Prav tako bi lahko v gledališču, že ko se dvigne zastor, zaklicali: »Zmeraj isto!« ... Sicer pa se nepoznavalčev »Zmeraj isto!« opira na enako zmoto kakor belčeva sodba, da so vsi črnci videti enaki.
« (Dejanje je storil tisti, ki ima od njega koristi.)
Kdo ima torej korist? Namreč, korist od odmevnih prisluhov, ki v vsakodnevnih odmerkih tolčejo na plano. Poglejmo, koga v njih ni, pa je odgovor kot na dlani. Danes tudi vemo, da so prišli iz delavnice izraelske specialne agenture, nekakšnega paramosada s skrajno zavržnimi sodelavci in referencami, ki nezakonito (in tudi že sankcionirano!) izvaja diskreditacije po Evropi in svetu ter vpliva tudi na volitve. A pravo vprašanje ni, kdo je izvajalec, ampak kdo je naročnik oziroma prejemnik prisluhov. In drugo – nič manj pomembno – vprašanje je, kaj posnetki sploh razkrivajo? Komaj kaj. Predvsem to, da s(m)o ljudje, tudi tisti, ki opravljajo ali so opravljali pomembne javne službe, čveke, obrekovalci, preračunljivi manipulanti. Gotovo je nesprejemljivo, ni pa nenavadno, da bivša pravosodna ministrica govori tako lahkotno in vrvežavo. In druga čveka? Odvetnica Zidar Klemenčič, ki je bila med drugim zagovornica Janeza Janše v njegovih bizarnih tožbah proti pokojnemu Slavku Ziherlu in tudi proti meni. Ali torej nekdanjo Janševo odvetnico poleg čvekavosti vodi še kakšen vzgib? Pavšalna in folklorna mnenja o vsesplošni korupciji brez konkretnih podatkov o konkretnih dejanjih obremenjujejo kvečjemu tiste, ki jih v nastavljenih pogovorih lahkotno izrekajo, pa ne prijavijo ustreznim organom.

© Franco Juri
Golob: »Kaj ste pa vi ustvarili v gospodarstvu?«
Janša: »Jaz sem bil zraven, ko se je ustvarila ta država. Kje ste bili vi junija leta 1991, ko je 30.000 Slovencev vašega letnika nosilo uniforme in se borilo za to državo?«
Golob: »In to je to. Nekdo živi v letu ’91. Ko se mi pogovarjamo o prihodnosti, se on vrne v leto 1991. Ker se je tam zataknil.«
Kdor zakliče: »Zmeraj isto!«, ko ugotovi, da se desetina umorov dogodi v župnišču, ta ni razumel kriminalnega romana. Prav tako bi lahko v gledališču, že ko se dvigne zastor, zaklicali: »Zmeraj isto!« ... Sicer pa se nepoznavalčev »Zmeraj isto!« opira na enako zmoto kakor belčeva sodba, da so vsi črnci videti enaki.
« (Dejanje je storil tisti, ki ima od njega koristi.)
Kdo ima torej korist? Namreč, korist od odmevnih prisluhov, ki v vsakodnevnih odmerkih tolčejo na plano. Poglejmo, koga v njih ni, pa je odgovor kot na dlani. Danes tudi vemo, da so prišli iz delavnice izraelske specialne agenture, nekakšnega paramosada s skrajno zavržnimi sodelavci in referencami, ki nezakonito (in tudi že sankcionirano!) izvaja diskreditacije po Evropi in svetu ter vpliva tudi na volitve. A pravo vprašanje ni, kdo je izvajalec, ampak kdo je naročnik oziroma prejemnik prisluhov. In drugo – nič manj pomembno – vprašanje je, kaj posnetki sploh razkrivajo? Komaj kaj. Predvsem to, da s(m)o ljudje, tudi tisti, ki opravljajo ali so opravljali pomembne javne službe, čveke, obrekovalci, preračunljivi manipulanti. Gotovo je nesprejemljivo, ni pa nenavadno, da bivša pravosodna ministrica govori tako lahkotno in vrvežavo. In druga čveka? Odvetnica Zidar Klemenčič, ki je bila med drugim zagovornica Janeza Janše v njegovih bizarnih tožbah proti pokojnemu Slavku Ziherlu in tudi proti meni. Ali torej nekdanjo Janševo odvetnico poleg čvekavosti vodi še kakšen vzgib? Pavšalna in folklorna mnenja o vsesplošni korupciji brez konkretnih podatkov o konkretnih dejanjih obremenjujejo kvečjemu tiste, ki jih v nastavljenih pogovorih lahkotno izrekajo, pa ne prijavijo ustreznim organom.
Janša izraelski agenturi obljublja spomenik. Iz domoljubja, kajpak. Očitno je domoljub na tak način kot slovenski domobranci. Oboji so za obrambo »domovine« sklepali zavezništva s tujimi silami in segali po tujem orožju ali »orožju«.
Janša je in ostaja, kot pravi Golob, zataknjen v času. Na soočenju o gospodarstvu, razvoju in prihodnosti govori o tem, kdo je in kdo ni leta 1991 ležal v jarku! A zataknjen je tudi v prostoru. V aktualnem času skuša obuditi negativne medetnične sentimente. Nikjer in nikdar sicer ni idealno, a Slovenija je že v času Jugoslavije in kasneje zaradi »naravnih« procesov integracije in novih družinskih sožitij zrasla v skupnost, kjer tako rekoč ni družine, ki vsaj v širšem krogu ne bi imela kakšne etnično mešane relacije. A vseeno Janša pravi: »Poglejte, kdo dobi neprofitna stanovanja. Tam lahko z baterijo iščete slovenske priimke.« In to leta 2026!
O. K., v velikem duelu na POP TV je bil Janša nebogljen kot še nikoli pred tem. A ne veselimo se prehitro. Bitka se je šele zares začela. Spomnite se volitev 2011. V štabu SDS je bila pripravljena torta, ansambel Victory je že uglaševal instrumente in potem šok. Ad hoc organizirani Janković je »dok kažeš keks« premagal mesece in mesece favoriziranega Janšo. Po razglasitvi izidov so ga, čisto otrplega in brezizraznega, kot da bi ga hipnotizirala kobra, strankarske tovarišice pritegnile k plesanju nekakšnega kola, ki je še najbolj spominjalo na hrastoveljski mrtvaški ples. Toda že čez dan dva se je pobral in začel nabijati o ukradenih volitvah. Tako kot vedno. Iz preprostega, a aksiomatskega razloga: vsake volitve, na katerih ne zmaga Janez Janša, so nelegalne in nelegitimne.
Zdaj uvaja nadgradno fazo: že vnaprej, na zalogo napoveduje volilno prevaro, če bo poražen. No, neznosno bo, če bo zmagal ali izgubil. Oblegal bo Slovenijo, sodišča, državne institucije, medije, civilno družbo, generiral permanentno izredno stanje. Vseeno pa bo huje, če bo zmagal. Ker tokrat ne bo šlo za mandat ali dva. Šlo bo za epoho. Samo poglejte Madžarsko Janševega botra Viktorja Orbána.
Zato bo treba pred odhodom na volišče narediti zgodovinski kompromis in za trenutek pozabiti vse zamere. Namreč, tudi koalicijski trojček je bil poln ekscesov. A če ne gremo za trenutek preko tega, lahko dobimo novo konstelacijo, v kateri bodo ekscesi Golobove koalicije postali normalno stanje in princip Janševe.
Pojdimo torej, pa četudi s ščipalko na nosu, volit in izvolit Nejaneza Nejanšo. Sam bom volil Levico, ker je znotraj koalicijskega trojčka delovala najbolj konsistentno in doslej kot edina parlamentarna stranka ni bila zalotena s prsti v marmeladi.