Teden / Naftna kriza in dostava hrane

V ponedeljek, 30. marca, je vlada zvišala cene goriva. Liter bencina zdaj stane 1,616 evra, pred 24. marcem je stal 1,466 evra. To je podražitev za več kot deset odstotkov. Cena dizelskega goriva se je zvišala še bolj. Sindikat Mladi plus je zato direktorja Wolta Slovenija Clemensa Bruggerja pozval, naj se v skladu s tem za Woltove dostavljavce uvede gorivni dodatek, da bi podjetje vsaj deloma prevzelo breme vse višjih cen. Sindikat poleg tega poroča, da je naročil vedno manj, zato so dohodki dostavljavcev vse nižji.

Po podatkih raziskave, ki so jo opravili Univerza v Mariboru, Mirovni inštitut, Univerza v Ljubljani in sindikat Mladi plus, 63 odstotkov dostavljavcev pri delu uporablja motorna sredstva, torej motor, moped ali avto. Ti dostavljavci prevzamejo posledice vse višjih cen goriva, če Wolt Slovenija ne zviša cene dostave. Ista raziskava je pokazala, da 57 odstotkov dostavljavcev dela več kot 31 ur na teden, to pomeni, da je to njihov glavni vir dohodka.

Na zahtevo po gorivnem dodatku je odgovoril Jan Škoberne, vodja javnih politik Wolta Slovenija (in nekdanji poslanec SD, ki je stranko pred časom zapustil): »Nenehno spremljamo vpliv rastočih stroškov na partnerje ter prilagajamo strukturo plačil – pogosto na dnevni ravni –, tako da odraža razmere v realnem času. Hkrati še naprej ocenjujemo dodatne načine podpore dostavnim partnerjem v Sloveniji z lokalnimi operativnimi ukrepi.« Enega od takih operativnih ukrepov so dostavljavci zasledili v Mariboru in Ljubljani, kot razkriva javno pismo sindikata Mladi plus: »Med 25. in 31. marcem 2026 Wolt za dostavljavce v Ljubljani in Mariboru organizira izziv: 100 EUR bonusa za 150 opravljenih nalog. Je to morda Woltov način blaženja rasti cen goriva, z več ekonomske odvisnosti in igrifikacije, namesto z neposrednim nadomestilom stroškov oziroma zavezo za zvišanje plačila?« Gre torej za ukrepe, ki ne pomenijo sistemske rešitve.

Kakšne so mogoče sistemske spremembe? Na Finskem, v Woltovi matični državi, je sodišče 19. marca letos izreklo pravnomočno sodbo v sporu med Woltom in dostavljavci. Ugotovilo je, da je Wolt z dostavljavci v delodajalskem in ne v partnerskem odnosu, zato bo moral dostavljavcem ponuditi možnost stalne zaposlitve s fiksnim zaslužkom in urnikom. Prej omenjena raziskava je ugotovila, da v Sloveniji 62 odstotkov dostavljavcev dela za Wolt na podlagi statusa samostojnega podjetnika, hkrati pa je to njihov glavni vir prihodkov. To pomeni, da so dejansko zaposleni pri Woltu, vendar brez možnosti pogodbe in brez socialnega varstva.

Jernej Kastelic iz sindikata Mladi plus je nezadovoljen z Woltovimi odgovori in pripravlja naslednje korake: »Pripravljamo javno soočenje z direktorjem Clemensom Bruggerjem, na njem bodo dostavljavci imeli možnost spregovoriti in predstaviti svoje težave gospodu Bruggerju, ki je odgovorni v podjetju Wolt in bi lahko vplival na spremembo algoritmov in sistemov plačil.«