Izrael svari Irance pred uporabo vlakov

Izraelska vojska je danes Irance pozvala, naj do konca dneva ne uporabljajo vlakov, češ da bi to lahko ogrozilo njihova življenja. Svarilo, ki nakazuje možnost napadov na železnice, sledi novemu valu ameriško-izraelskih napadov na Iran. Temu tudi ameriški predsednik grozi z uničenjem mostov in elektrarn, če kmalu ne odpre Hormuške ožine.

"Zaradi vaše lastne varnosti vas pozivamo, da se odpoveste uporabi ali potovanju z vlaki po vsej državi od zdaj do 21. ure po iranskem času," je na omrežju X objavila izraelska vojska.

Možnost napadov na železniško omrežje

"Vaša prisotnost na vlakih in blizu železniških tirov ogroža vaše življenje," so dodali v zapisu, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP in nakazuje možnost napadov na železniško omrežje v državi vsaj do 19.30 po srednjeevropskem času.

S silovitimi napadi, usmerjenimi v mostove in elektrarne, Iranu grozi tudi ameriški predsednik Donald Trump, če Teheran do drevi po ameriškem času oz. srede ob 2. uri po srednjeevropskem času ne omogoči prostega prehoda ladij prek Hormuške ožine, ključne za transport nafte.

"Zaradi vaše lastne varnosti vas pozivamo, da se odpoveste uporabi ali potovanju z vlaki po vsej državi od zdaj do 21. ure po iranskem času."

ZDA in Izrael sta že ponoči in davi izvedla nov niz napadov na Iran, v katerih naj bi ciljali zlasti z režimom v Teheranu povezano infrastrukturo. Iz mesta danes poročajo o nizu eksplozij. Med drugim naj bi bila po poročanju lokalnih medijev popolnoma uničena tudi sinagoga v prestolnici države, kjer naj bi živelo nekaj tisoč Judov.

V provinci Alborz, ki meji na Teheran, je bilo po poročanju iranske tiskovne agencije Fars, ki jo povzema nemška dpa, ubitih najmanj 18 ljudi.

Izraelska vojska je javila še, da je v ponedeljek zadela že tretji petrokemični kompleks v Iranu. Šlo naj bi za obrat v Širazu na jugozahodu države, ki naj bi proizvajal dušikovo kislino, ki se uporablja tudi v proizvodnji balističnih raket. Pred tem je v ponedeljek poročala o napadih na še dva tovrstna obrata.

Dan najbolj intenzivnih napadov

Glede na ugotovitve organizacije za človekove pravice HRANA s sedežem v ZDA je bil ponedeljek dan najbolj intenzivnih napadov na Iran v zadnjih desetih dneh. Ubitih je bilo 49 civilistov, še 58 pa ranjenih, je javila organizacija, ki se zanaša na niz virov, od poročil s terena do zdravstvenih virov in uradnih sporočil.

Skupno naj bi bilo od začetka ameriško-izraelskih napadov na Iran 28. februarja ubitih več kot kot 3500 ljudi, od tega najmanj 1665 civilistov, še navaja HRANA.

Ameriško osrednje poveljstvo (Centcom) je medtem danes po poročanju britanskega BBC sporočilo, da je njihova vojska od začetka vojne zadela več kot 13.000 ciljev, poškodovala ali uničila naj bi 155 plovil. Med tarčami so bili po navedbah Centcoma sedeži revolucionarne garde, sistemi zračne obrambe, balistične rakete ter ladje in podmornice iranske mornarice.

Potem ko sta ZDA in Izrael že na prvi dan napadov ubila tedanjega vrhovnega voditelja Irana Alija Hameneja, je položaj prevzel njegov sin Modžtaba Hamenej, ki pa se odtlej še ni pojavil v javnosti. Po nizu ugibanj o njegovem zdravstvenem stanju in poročilih o poškodbah, ki naj bi jih utrpel v napadu, britanski The Times danes poroča, da naj bi bil brez zavesti in se zdravil v mestu Kom.

Časnik, ki ga povzemajo izraelski mediji, se sklicuje na diplomatski memorandum z oceno ameriških in izraelskih obveščevalcev, ki naj bi jo ti delili z zalivskimi zavezniki. Glede na navedbe v njem naj bi bil v Hamenej v resnem stanju in nezmožen sodelovati pri sprejemanju odločitev vodstva države.