Dva leva / Vlado Miheljak: Buba Mara

»Večkrat sem povedal, da sem pikapolonica, da imam kakšno črno piko, ampak da vseeno prinašam srečo.«

»Srečanje s pikapolonico vedno pomeni nekaj dobrega, saj so pikapolonice že dolgo simbol sreče in dobrega počutja. Če na vas pristane pikapolonica, to pomeni, da vas čakajo dobri časi. Pikapolonica je namreč pomembna duhovna žival in magično bitje, povezano z blagoslovi in dobrimi novicami. … To je sporočilo vesolja, ki vas spodbuja, da ostanete mirni in nadaljujete z delom proti svojim ciljem.«

Stevanović s težavo prikriva, na čigavi pleši bo pikapolonica pristala. In to demonstrira kar najbolj samoponižujoče. Ko mu je Janša čestital k izvolitvi za predsednika DZ, je Stevanović formalno ponujeno roko zgrabil z obema svojima. Ni težko prebrati simbolnega pomena takšne geste. Podložnost, predanost, ponižnost. Kot soldato po prestani iniciaciji mafijskemu botru (tj. »capo di tutti capi« ). Nedvomno je izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora norčevanje iz hrama demokracije. Nekoč je bil pravnomočno obsojen zaradi goljufij, povzročil je več ekscesov na delovnem mestu v policiji, ima skrajno sovražen odnos do migrantov, do dela civilne družbe, do LGBT+ skupnosti, pa antisistemski aktivist, ki bi državo popeljal iz Svetovne zdravstvene organizacije, se odpravil na romanje k samodržcu v Moskvo … To je dosedanji rezultat povolilne aritmetike. A samooklicanega »sredinskega politika« je vseeno treba vzeti v bran. Stevanović ni vzrok za politično korupcijo, ampak njena posledica. Sploh pa se nima smisla presežno ukvarjati z grehi malih prevarantov, pa četudi se zavihtijo na čelo zakonodajne oblasti, ko se v ozadju ponovno koti turbokoruptivni državni vrh, prežet z aferami. Od trgovine z orožjem, ko s takšnimi količinami gotovine, da so jo morali strojno šteti, niso polnili državne blagajne, ampak zasebne in strankarske mošnjičke; pa z afero nakupa oklepnikov, ki je pripeljala do kazenskega epiloga pri vseh udeleženih, razen tistih, ki so »transferje« spodbudili; pa kreativno reševanje stanovanjskega vprašanja prvozaslužnemu, kar spada v kategorijo mokrih sanj večine državljanov ... pa vse do afere Black Cube tik pred volitvami. In ker je večina Janševih sodnih postopkov doživela epilog z zastaranjem, spada Stevanovićevo pogojevanje sodelovanja z neizprosnim bojem proti korupciji ter odpravo »nedotakljivih« za organe pregona v kategorijo obešenjaškega humorja. Stevanović je že dokazal, da je mož beseda in zato mu lahko verjamemo, da ne bo šel niti v vlado Janeza Janše niti v vlado Roberta Goloba. Bo pa z Janšo sodeloval »projektno«. Denimo, notranji minister Hojs bo zagotovil solzivec, vodne topove, pendreke in robokope, Stevanović pa svoje uboge pare, da jih bodo mlatili in plinili …