Film / Gora Rocka

za

Šentviški Woodstock.

Gora Rocka je festival, ki prebivalce Šentviške planote v občini Tolmin vsako poletje prelevi v ultimativni kolektiv – nekateri postanejo redarji, drugi kaširji, tretji natakarji, četrti piarovci, peti fotografi (ki vse to arhivirajo), šesti eko promotorji, sedmi logisti, osmi čistilci in tako dalje. Toda vsi pridejo. Vsi so tam. Ob posnetkih bendov, ki so tam nastopili (Big Foot Mama, Hamo, Magnifico, Mrfy, Delta Riff, Kokosy, MI2, Društvo mrtvih pesnikov, Orlek, Tabu ipd.), gledamo, kako nastaja festival (ključ je orjaška parcela, ki jim jo je dala v dolgoročni najem legendarna Marta, šentviška avatarka Maxa Yasgurja, lastnika parcele, na kateri se je odvrtel Woodstock), in kako nastaja skupnost – kako deluje in kako je organizirana. »Gora Rocka je prostor, na katerem se vsi enkrat na leto srečamo. Kot da tistega leta vmes ni bilo. In smo vsi povezani z vsemi. In se pozdravljamo, četudi se ne poznamo,« pravi domačinka.

Ni pa skrivnost, zakaj lahko na tisti planoti organizirajo tako velik festival: »Ker je toliko prostovoljstva.« Plus: »Male vasi znajo poskrbeti zase – in to imamo še vedno v sebi.« Drugod to ni več samoumevno. »Pri nas pa je to, da smo povezani, še vedno samoumevno.« Ta kombinacija povezanosti, prostovoljstva, solidarnosti in občutka za skupnost – oh, in dobrega menedžiranja, ki ga zagotavlja Jernej Kenda, motoristični avatar Michaela Langa, producenta Woodstocka – dela čudeže, toda ko ti šentviški kraji, vasi in zaselki organizirajo festival, skrbijo zase, saj festival, alternativo gasilskim veselicam, prirejajo iz istega razloga, kot tisti fantje v Ljutomeru prirejajo Grossmannov festival fantastičnega filma – da bi v teh oddaljenih, odročnih, osamljenih, pozabljenih krajih lažje preživeli. Da se jim ne bi zmešalo. Nič pa ni pragmatičnejšega od njihovega preživetvenega nagona in nič ni zvitejšega od njihove skromnosti: ne gredo oni na Woodstock, ampak Woodstock priredijo na svojem dvorišču. Bende, ki so jim všeč (in s katerimi bi žurirali), si preprosto pripeljejo domov, tako rekoč v dnevno sobo. Tisto nevidno črto med zvezdo in fenom zabrišejo. In nikomur ne pade niti na kraj pameti, da bi zaradi trušča klical policijo. Vsi se imajo fajn. (CD & art)

KeGzfKIDoPM