Teden / 8 dni

Naskok na 21. stoletje

Videti je, da velika vojaška transportna letala niso več v modi, tako da še dobro, da smo nabavili dva C-27J Spartana tik pred zdajci. Vojne okoliščine so se medtem bistveno spremenile in tudi Slovenijo zdaj zanima predvsem nakup bistveno manjših, brezpilotnih letalnikov. Vlada je za novo krepitev zmogljivosti slovenske vojske odredila 148 milijonov evrov, največ prav za projekt vojaških sistemov brezpilotnih zrakoplovov. Zanj bo namenjenih skoraj 123 milijonov evrov. Preostala sredstva je vlada namenila za dodatno opremljanje specialnih sil Slovenske vojske, za nabavo tehnološke opreme in prenovo objekta Delavnice za konzervacijo in dekonzervacijo Vrhnika, s čimer naj bi zagotovili optimalne razmere za izvedbo postopkov konzervacije in dekonzervacije oborožitve ter za prehod Slovenske vojske z analognih govornih komunikacij na storitve IP-telefonije.

Razumeti diktaturo

Nekdanji generalni direktor policije Anton Olaj, ki je opravljal to funkcijo v času tretje Janševe vlade, je sedel na zatožno klop zaradi očitkov kaznivih dejanj kršitve sindikalnih pravic in pa zlorabe položaja. Konkretno, tožilec Primož Suknaič Olaju očita, da je zlorabil položaj, ko je novembra 2021 voditeljema policijskih sindikatov Kristjanu Mlekušu in Roku Cvetku izdal opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ker sta v intervjuju za spletni portal Svet24 kritizirala takratno vodstvo policije. Poleg tega je Olaj »uvedel nadzor oziroma cenzuro nad vsebino sindikalnih obvestil«, kar je v praksi pomenilo, da Sindikat policistov Slovenije in Policijski sindikat Slovenije nista mogla več na internem spletu policije samostojno objavljati sporočil za svoje člane, temveč sta jih morala predhodno pošiljati službi generalnega direktorja policije. Olaj in njegova odvetnica sta vztrajala, da je opis kaznivih dejanj nejasen in nerazumljiv. Sodišče ni upoštevalo njunih argumentov in je opravilo predobravnavni narok, v okviru katerega je Olaj zanikal krivdo za očitana dejanja. Bomo videli, če mu bo v nadaljevanju sojenja kaj več jasno in razumljivo o tem, kakšne so pristojnosti in omejitve funkcije generalnega direktorja policije zunaj diktatur.

Destinacija Koper

V SDS bodo spet morali najemati avtobuse in razdeljevati sendviče. Zadeva Trenta, v kateri je okrožno sodišče v Celju aprila lani oprostilo večnega vodjo Janeza Janšo, se vrača na sodišče. Tožilstvo se je namreč na sodbo pritožilo, višje sodišče v Kopru pa je za 28. maj razpisalo javno pritožbeno sejo. Možni so trije scenariji. Višje sodišče bo lahko potrdilo prvostopenjsko oprostilno sodbo, s čimer bo zadeva zaključena, lahko bo ugotovilo nepravilnosti, razveljavilo sodbo in jo vrnilo v ponovno sojenje, mogoče pa je tudi, da bo oprostilno sodbo spremenilo v obsodilno. Upati gre, da bosta o tem zares odločali strokovnost in preudarnost sodnikov, ne pa dretje pred sodiščem.

Premila kazen

Informacijski pooblaščenec je slovenskemu podjetju, ki se ukvarja z izdelavo preciznih visokokakovostnih kovinskih izdelkov, izdal visoko globo, potem ko je v postopku ugotovil, da je izvajalo prikrit nadzor nad zaposlenimi. »Delodajalec je na računalnike nekaterih zaposlenih namestil programsko opremo Spyrix Employee Monitoring, ki je več mesecev sistematično beležila vse aktivnosti, ki so jih zaposleni izvajali na službenih računalnikih, s čimer je delodajalec pridobil popoln vpogled v izvajanje delovnih aktivnosti zaposlenih in njihovo zasebno življenje, vključno z vsebino komunikacije zaposlenih preko zasebne elektronske pošte in popolnoma zasebnih pogovorov,« so pojasnili iz urada informacijskega pooblaščenca. Zaradi ugotovljenih kršitev je bila delodajalcu izrečena globa v višini 71.474 evrov, odgovorni osebi pa globa v višini 4000 evrov. Ne zdi se prav, da je ob tem zamolčano ime podjetja. V kazen bi moralo biti vključeno še obvezno razgaljenje pravnih in fizičnih oseb, ki vohunijo za drugimi.

Na zdravje?

Predstavniki nevladne okoljske organizacije Alpe Adria Green (AAG) so po pritožbi lokalnih prebivalcev, da izpod hidroelektrarne Medvode teče smrdeča in motna voda, opravili terenski pregled in ugotovili, da je voda takšna zaradi propada alg v akumulacijah hidroelektrarn Mavčiče in Medvode. V AAG opozarjajo na »plasti odmrlih alg na produ, zaradi katerih prod ne deluje več kot naravni filter, temveč kot gnilišče«. Hidroelektrarne nimajo le uničujočega učinka na prosto tekoče reke, temveč imajo lahko škodljiv vpliv tudi na človeška okolja. Vodarni Kleče in Hrastje, iz katerih se napajata Ljubljana in širša okolica, sta namreč dolvodno od omenjenih hidroelektrarn. Obe akumulacijski jezeri pa sta toliko polni usedlin, da je to vidno iz satelitskih posnetkov. AAG je zadevo prijavil na inšpekcijske službe in na ministrstvo za naravne vire in prostor.