Teden / »Ponoreli zapori«
Zaradi prezasedenosti socialnovarstvenih zavodov obsojenke in obsojenci z duševnimi težavami ali motnjami v razvoju končajo tudi v zaporih
Pred časom smo ženski zapor na Igu obiskali predvsem zato, ker je tam v zadnjih letih opaziti občuten porast uporabe prisilnih sredstev zoper obsojenke, pogosto jih zapirajo v sobo za osamitev oziroma nekakšno »oblazinjeno sobo«. Tja pazniki in paznice zapirajo obsojenke, kadar te ogrožajo sebe ali druge, uničujejo zaporski inventar, po domače povedano – »norijo«. Direktorica zapora Tadeja Glavica je pojasnila, da zadnja leta na prestajanje kazni prihajajo tudi osebe, ki »glede na svojskost, razne duševne težave, motnje ali bolezni ne sodijo v zapor, ampak bi potrebovale kako drugo institucionalno varstvo ali kaj podobnega. Prej se to ni dogajalo.«