V središču / Magyar ni Orbán

»Zgodovinski trenutek,« »Sprememba sistema na Madžarskem« - s takšnimi naslovi so analitiki in mediji pospremili izid nedeljskihvolitev, na katerih sta Viktor Orbán in njegov režim utrpela uničujoč poraz. Še nikoli ni na volitvah sodelovalo toliko ljudi kot tokrat in še nikoli ni toliko ljudi glasovalo za eno stranko kot sedaj za Tiszo.

Po razglasitvi rezultatov so ljudje na ulicah prestolnice začeli praznovati kot nikoli doslej. Neznanci so se objemali in številni peli do jutranjih ur. Večina Madžarov je Orbánov poraz doživela kot osvoboditev, skupaj z avtoritarnim sistemom, ki ga je zgradil in ki je v zadnjih 16 letih Madžarsko spremenil v izobčenko Evrope. Pravzaprav še več: od leta 2010 je Orbánov sistem Madžarsko spremenil v drugo najrevnejšo državo EU. V tem času je politični sistem dobesedno uničil življenja več tisoč ljudi. V zadnjem desetletju in pol je Orbán praktično vse državne vire porabil za utrditev svoje moči in za to, da je postal skorajda nezamenljiv. Temu cilju so bile namenjene pravosodne reforme, tudi spremembe volilnih pravil, temu cilju je bilo namenjeno uničenje prej neodvisnih institucij, pa po vsej Evropi znana korupcija ter ustrahovanje ali celo uničevanje akterjev, ki so bili do njega kritični. Vzpostavil je tako stabilen sistem, o kakršnem so lahko njegovi evropski privrženci, na primer slovenski Janez Janša, le sanjali. In ta mu je prinašal eno veličastno zmago za drugo.

Nato pa se je – pred približno dvema letoma – vse spremenilo. Zgodba gre takole: predsednica republike je pomilostila pomočnika pedofilskega zločinca. Zaradi škandala je morala odstopiti ne le predsednica, ampak tudi ministrica za pravosodje, ki je pomilostitev odobrila. Takrat je pred javnost prvič stopil nekdanji mož omenjene ministrice, Péter Magyar. V intervjuju, ki je imel ogromen vpliv, je iz notranjosti sistema izrekel kopico zelo ostrih kritik, s katero so se lahko poistovetili tudi tisti, ki niso simpatizirali niti z Orbánom niti s staro opozicijo, ki je na več volitvah doživela poraze. Magyar je izkoristil ta zagon in s političnim gibanjem, ki ga je gradil od spodaj navzgor, dosegel zamenjavo vlade.

Glavno sporočilo kampanje stranke Fidesz je bilo vedno, naj se Madžari bojijo. Bojte se Bruslja, gejev, Sorosa, Ukrajine, vojne.

Verjetno bralce v Sloveniji danes predvsem zanima, kdo je Péter Magyar. Odraščal je v konservativni desničarski družini, že od študentskih let je bil Fidesz njegov politični dom. Njegov nekdanji najboljši prijatelj in bivša žena sta bila pomembna Orbánova ministra, sam pa je zasedal vodilne položaje v državnih podjetjih. Bil je torej na položajih, ki jih je dobil po politični liniji. Njegovo odločno nastopanje, retorični talent in politični čut dejansko številne spominjajo na mladega Orbána. Kot sam opažam, je tudi v Sloveniji veliko takih, ki na podlagi tega menijo, da so Madžari starega Orbána zgolj zamenjali z novim. A je takšni sklep napačen. Naj pojasnim.

Magyar bi seveda lahko preprosto zasedel Orbánov stol in prevzel nadzor nad sistemom, ki je bil zasnovan za vladavino ene osebe. Za učinkovito delovanje takšnega sistema pa ni potrebna le politična moč, ampak tudi nekakšna brezobzirnost in zloba, ki jo, upam, v neki državi in v eni generaciji lahko ima en sam človek. Poleg tega obstajajo še drugi, bolj racionalni argumenti proti najslabšemu scenariju: množice, ki so v nedeljo zjutraj praznovale na ulicah, in sto tisoči, ki so poslušali Pétra Magyarja na njegovih shodih po vsej državi (Magyar je v dveh letih organiziral volilne shode in imel govore v več kot 700 krajih), z velikimi pričakovanji čakajo na njegovo vladanje in ne bodo dopustili, da ne bi izpolnil svojih obljub o svobodi in ponovni zgraditvi demokracije. Ti ljudje pričakujejo, da bo Magyar že na svoj prvi delovni dan začel razgrajevati Orbánov sistem. Vladanje začenja z dvotretjinsko večino v parlamentu, zato ima vse pravne možnosti za ponovno vzpostavitev demokratičnega sistema.

Magyar se po vsem sodeč zaveda zgodovinske odgovornosti, ki mu je zaupana. V primerjavi s svojimi prvimi izjavami na primer veliko odločneje obsoja rusko agresijo in po novem tudi spoštuje neodvisne medije, ki jih je prej pogosto kritiziral. Nedvoumno se je izrekel za Evropsko unijo, in čeprav sta njegov svetovni nazor in politika desničarska, si prizadeva za vrnitev k njenim najplemenitejšim tradicijam. Magyar je med kampanjo tudi nenehno opozarjal na največje težave države, na socialno stisko mnogih, na obupno stanje zdravstvenega sistema, na izobraževalni sistem, ki je na robu zloma, ali na razpadajočo infrastrukturo. Jasno seveda je, da bo ureditev teh problemov navkljub najboljšim nameram zahtevala dolga leta. Celo za prve, simbolične korake bo potrebno ogromno denarja.

In tukaj je tudi njegov največji problem: madžarsko gospodarstvo je namreč v zelo slabem stanju. Rast je počasna, javnofinančni primanjkljaj je visok, javni dolg izjemno visok in se še povečuje. Orbánova »gospodarska politika«, gospodarski model, ki onemogoča konkurenco in temelji predvsem na lovu na rente, je lahko dosegal rast le v času globalnega oživljanja in s sredstvi Evropske unije, ki so pritekala v državo. Zaradi slabega vodenja države so zato različne krize, kot so epidemija, inflacija in rusko-ukrajinska vojna, Madžarsko prizadele veliko huje kot druge države v regiji.

Če želi Madžarska preprečiti gospodarski kolaps, potrebuje tudi podporo mednarodne skupnosti. Eden od prvih korakov nove madžarske vlade bo zato poskus ponovne vzpostavite dobrih odnosov s starimi zavezniki, z Evropsko unijo. To Madžari tudi pričakujejo, saj so s Tiszo glasovali za Evropo in proti Rusiji. Novi premier mora storiti vse, da doseže sprostitev sredstev EU, ki jih je evropska komisija zamrznila zaradi pomanjkljivosti na področju pravne države. Zato lahko pričakujemo, da bo nova vlada sprejela spremembe, na podlagi katerih bo mogoče ponovno vzpostaviti demokratični institucionalni sistem: na kocki je skoraj 20 milijard evrov.

Če nadaljujem s tem napovedovanjem prihodnosti: Magyar je obljubil tudi uvedbo evra in pristop Madžarske k Evropskemu javnemu tožilstvu (EPPO). Dejansko se je že pred volitvami, ko so javnomnenjske raziskave napovedovale prepričljivo zmago Tise, začel forint krepiti, ta trend se še nadaljuje, kar je dober znak. Znižanje inflacije in obrestnih bremen je namreč za gospodarstvo vsaj enako pomembno kot pridobivanje zaupanja tujih vlagateljev – ti so se v zadnjih letih zaradi nepredvidljivega pravnega okolja izogibali Madžarski.

Moji sodržavljani so glasovali za svobodo in demokracijo v času, ko se njun ugled na svetovni ravni zmanjšuje. Sam zato ostajam optimističen.

Nihče ne trdi, da je pred Tiszo ali pred Magyarjem lahka naloga. Izpolniti mora velika pričakovanja, krivic, ki so se nakopičile v zadnjih 16 letih, je neskončno, Magyar pa ne bo mogel izpolniti vseh pričakovanj. Številni bi na primer radi videli najpomembnejše privržence Orbánovega režima v zaporu. Magyar je poleg tega tudi obljubil, da bo vrnil ukradeno premoženje. Vprašanje je, kaj od tega je mogoče uresničiti v okviru pravne države in ali bo sploh prišlo do iskanja odgovornosti, saj tega na Madžarskem še ni bilo. Orbán je tudi obljubil, da bo svoje predhodnike poslal v zapor, a nihče ni pristal za rešetkami. Po letu 1989 niso pred sodišče postavili nikogar izmed podpornikov komunističnega sistema.

Hkrati pa so na čelu številnih institucij še vedno ljudje, ki so zvesti Orbánu in ki jih bo težko odstraniti celo z dvotretjinsko večino. To so denimo predsednik republike in člani ustavnega sodišča, ki lahko s skupnimi močmi ovirajo delo zakonodajne oblasti. Tudi znaten del gospodarskega sveta je pod Orbánovim nadzorom, kar lahko še dodatno oteži delo vlade. Orbán bo verjetno uporabil vsa sredstva, ki mu ostajajo na voljo, da se vrne na oblast. Na Madžarskem dobro vemo, kako so Orbána mnogi že večkrat odpisali, večkrat je izgubil na volitvah, znašel se je v težkem položaju tudi znotraj svoje stranke, a se je vedno pobral. Res pa je bil takrat precej mlajši.

A ne glede na to je napredek očiten. Glavno sporočilo kampanje stranke Fidesz je bilo vedno, naj se Madžari bojijo. Bojte se Bruslja, gejev, Sorosa, Ukrajine, vojne. Kljub temu so ljudje po 16 letih sejanja sovraštva in iskanja sovražnikov glasovali za spravo. Glasovali so za upanje, ki ga je ponudil Magyar in ki ga mora zdaj uresničiti. Pravzaprav lahko sklenem: moji sodržavljani so glasovali za svobodo in demokracijo v času, ko se njun ugled na svetovni ravni zmanjšuje. Sam ostajam optimističen. Orbánov vzpon je spodbudil širjenje neliberalnih, populističnih voditeljev po vsem svetu, Madžarska pa bo zdaj – upajmo – pokazala drugačno usmeritev. In da je vrnitev k demokraciji mogoča tudi po desetletju in pol avtokracije.

Avtor piše za neodvisni portal 444.hu.