V središču / Ekipa, da te skipa

Minuli teden so najbolj zaznamovale nekatere prelomljene zaveze novoizvoljenega predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića, predsednika populistične, skrajno desne stranke Resnica, ki so ga pomagali ustoličiti SDS, Demokrati in Nova Slovenija. Sicer bivši policist naj bi moral zapustiti policijske vrste zaradi nedostojnega obnašanja, na delovnem mestu je bil pod vplivom alkohola, a se je skliceval na zahrbtnost »rumovih kroglic« (znamka Casali je s svojimi belo-rdečimi vrečkami že desetletja na slovenskem trgu). Pred leti je bil tudi pravnomočno obsojen zaradi poskusa zavarovalniške prevare, a naj bi šlo pri tem zgolj za nesporazum z zavarovalnico, je v ponedeljek pojasnil v oddaji Prvaki tedna na Prvem programu Radia Slovenija. Kjer je prav tako povedal, da je njegova overjena izjava, kako ne bo nikoli politično sodeloval z Janezom Janšo, postala tako rekoč nična ob vstopu Resnice v državni zbor. Med drugim pa je ta teden napovedal tudi, da v duhu povezovanja v kratkem načrtuje obisk Moskve.

O Stevanoviću, ki zelo rad nastopa in svoje volivce zabava z objavami na družbenih omrežjih, je znanega veliko. A poleg njega je v državni zbor vstopila tudi četverica novopečenih poslancev, o katerih je znanega bolj malo. Kdo so torej Nedeljko Todorović, Boris Mijič, Aleksander Štorek in Katja Kokot? Za kaj se zavzemajo, kakšne načrte imajo v novem sklicu državnega zbora in kaj si mislijo o oblikovanju prihodnje vlade, za sestavo katere bo ključna prav Resnica?

Todorović je bil doslej direktor podjetja NTA, ki se ukvarja z računovodskimi storitvami in poslovnim svetovanjem. Ujeli smo ga ravno pri urejanju še zadnjih zadev, povezanih s prenosom vodenja podjetja, saj je to nezdružljivo s poslanskim mandatom. Je tudi eden od ustanoviteljev in direktor ljubljanskega Zavoda za razvoj kulture, športa, turizma in mladinske dejavnosti. »Ko sem prejel dokončno potrdilo o izboru, sem najprej pomislil, da bom sedaj končno lahko kaj storil za ljudi, zato se tudi izredno veselim dela v državnem zboru,« je povedal. Politika ga je zanimala že od 15. leta, spremljal je delo poslancev, a se ni resneje politično angažiral. »Za Resnico pa sem se odločil, ker je program najbližje mojim stališčem, predvsem glede gospodarstva in zunanje geopolitike.«

Oglejmo si program stranke nekoliko pobliže. Na področju gospodarstva lahko v njem preberemo, da lahko »svoj življenjski standard in nacionalno suverenost« zavarujemo le tako, da se izvijemo iz »primeža bruseljskih ideologij«. Na vrhu seznama teh so zelene politike ali domnevna »zelena agenda«. Bolj konkretno v stranki sicer navijajo za dvig plač na račun nižjih davkov, za razširitev davčnih razredov ali zmanjšanje progresije, kar bi koristilo predvsem tistim z višjimi prihodki, in uvedbo socialne kapice na prispevke za socialno varnost pri 2,5-kratniku povprečne mesečne bruto plače (tj. okoli 6500 evrov bruto). Prav tako predlagajo uvedbo tako imenovanega repatriacijskega davka za podjetja, ki so poslovanje premaknila iz Slovenije – ob njihovi vrnitvi bi podjetjem omogočili nižjo, zgolj petodstotno obdavčitev kapitala. Ni zanemarljivo dejstvo, da je Gospodarska zbornica Slovenije v predvolilni analizi programov političnih strank ugotovila, da je prav program Resnice še najbolj združljiv z njihovim, oktobra lani objavljenim razvojnim programom.

Na področju zunanje politike v Resnici medtem prisegajo na suverenizem. Za zgled jemljejo Ameriko in Kitajsko, EU pa naj bi »z mlahavo, nevizionarsko in popolnoma impotentno politiko zaostala na celi fronti«. Po njihovem bi morali preučiti status Slovenije v mednarodnih organizacijah, kot sta EU in Nato. V mednarodnem prostoru pa si prizadevajo za gradnjo mostov in ne blokovsko iskanje sovražnikov tam, »kjer nismo nikakor ogroženi, kot je to na primer pri vprašanju ’ukrajinske krize’«.

V stranki med drugim navijajo za razširitev davčnih razredov ali zmanjšanje progresije in uvedbo socialne kapice pri 2,5-kratniku povprečne mesečne bruto plače.

Iz podjetniških krogov podobno prihaja poslanec Mijič, doslej direktor gradbeniškega in gostinskega podjetja Progros, ki ima sicer že več mesecev blokiran transakcijski račun ter je evidentirano kot neplačnik davkov in prispevkov, državi dolguje od 30 do 50 tisoč evrov, je poročal časnik Finance. Kot je pojasnil Mijič, »gre za situacijo, ki ima svoje ozadje, in prepričan sem, da bo razčiščena v skladu z zakonodajo«, a podrobnosti ni hotel razkriti. »V tem trenutku lahko zagotovim, da si prizadevam za transparentnost in ureditev vseh obveznosti.« Mijiča sicer najdemo tudi med soustanovitelji družbe Progros 1, ki je šla na predlog Fursa v stečaj in je bila leta 2021 izbrisana. Bil je tudi ustanovitelj podjetja M.D. Tehnik, ki je bilo izbrisano s postopkom brez likvidacije leta 2015, ko dve zaporedni poslovni leti na AJPES ni oddalo letnega poročila.

Za vstop v politiko se je odločil, ker je imel občutek, da zgolj opazovanje in kritiziranje od zunaj ne prinaša sprememb. »Motilo me je oddaljevanje politike od ljudi, pomanjkanje transparentnosti in občutek, da se določeni problemi ne rešujejo dovolj odločno.« Kot najbolj žgoča vprašanja današnjega časa je navedel dvig življenjskih stroškov, dostopnost zdravstva, stanovanjsko problematiko ter splošno nezaupanje v institucije. V tem pogledu ga je Resnica s Stevanovićem na čelu prepričala predvsem zaradi »neposrednosti, jasnosti stališč in pripravljenosti odpirati teme, o katerih drugi pogosto molčijo«.

Na omenjenih področjih v Resnici spet iščejo rešitve predvsem v spodbujanju zasebne pobude in vsesplošnem nižanju davkov. Vzemimo urejanje stanovanjskega področja. V stranki denimo nasprotujejo uvedbi nepremičninskega davka, ukinili bi davek na najemnine za najemniška stanovanja ter ukinili ali vsaj drastično znižali zemljiške oziroma komunalne prispevke. Vmešavanje države bi tu kar se da izločili, razen v primerih reševanja prvega stanovanjskega problema mladih družin, ki bi jim država lahko pomagala s posojilom in odplačevanjem kupnine z najemnino. Sicer pa »država ne sme konkurirati tržnim ponudnikom stanovanj, saj jih na dolgi rok tako izriva iz igre, kar ima za posledico zmanjšan obseg ponudbe«. Če se bo država s tega področja umaknila, saj »načeloma gradi neučinkovito«, se bo »trg uravnal sam od sebe«. Trg je imel sicer drugačne učinke na dostopnost stanovanj v Sloveniji.

Na področju zdravstva so v stranki zapisali, da je »dostopnost storitev na nivoju afriških držav«, zato se nameravajo lotiti »zdravniške dobaviteljske mafije, to ne bo boj, temveč ’mesarsko klanje’«. Po njihovem v Sloveniji trenutno namreč »nimamo javnega zdravstva, ampak državno zdravstvo«, saj si nadzor nad zdravstvenim sistemom »lasti le določena skupina ljudi«, ki v tem trenutku »obvladuje politiko in državo«. V javnih zdravstvenih ustanovah bi tako po potrebi kadrovsko prevetrili vodilno osebje, pri tistih, ki poslujejo nerentabilno, pa so zapisali, da bi bilo treba »razmisliti o ustreznih oblikah javno-zasebnega partnerstva«. Tudi na tem področju v Resnici vidijo rešitev v krepitvi zasebne pobude, kjer bi se državni denar stekal v žepe zasebnikov. Po njihovem bi morale biti namreč vse storitve, tudi tiste, opravljene pri zasebnikih, plačane z javnim denarjem.

Sicer pa so v stranki, ki je nastala kot odgovor na zdravstvene ukrepe v času pandemije koronavirusne bolezni, privrženci »naravnega zdravljenja«. Nasprotujejo recimo obveznemu cepljenju. Kot so zapisali, je prav »tako imenovana covid pandemija« pokazala domnevno visoko neučinkovitost in nesposobnost uradne medicine. »V stari Kitajski so bili zdravniki plačani, ko so bili ljudje zdravi. Naši zdravniki so plačani, ko so ljudje bolni.« Med poslanci je tudi upokojeni slikopleskar Štorek. Kot nam je uspelo izvedeti, ljubiteljsko igra harmoniko, izvolitev za poslanca pa ga je iskreno presenetila. Na naše prošnje za pogovor se ni odzval.

Precej bolj zgovorna je bila poslanka Katja Kokot, veterinarka, prav tako podjetnica – ustanovila je podjetje Lanamed, ki je lastnik blagovne znamke pralnih plenic, in iz njega izstopila pred dvema letoma. Katjo Kokot je Stevanović v preteklosti že omenjal kot kandidatko za bodočo kmetijsko ministrico. Njeno ime se je v medijih pogosteje pojavljalo leta 2012, ko je prevzela vodenje mariborskega zavetišča za živali. V Civilni iniciativi za živali so ji tedaj očitali, da naj bi po nepotrebnem v zavetišču usmrtila psičko in poskusila evtanazirati tri mačke. Katja Kokot je očitke takrat zavrnila, češ da so bile vse odločitve strokovne, podobno pravi danes, prejšnje vodstvo pa da »ni znalo delati z denarjem« in se je v prostorih zavetišča »drogiralo«. Vse skupaj pa da je bila samo velika »medijska blamaža«.

Poleg Stevanovića se je v predvolilnem času najpogosteje pojavljala na soočenjih. V enem od pogovorov, ki je zakrožil po družbenih omrežjih, je povedala, da so v Sloveniji »dejansko vsi simptomi, da nam vlada mafija«. Od kod takšna ocena? »Veste, veterinarji smo poseben tip ljudi,« je pojasnila. »Naši pacienti ne govorijo, zato moramo imeti izjemen čut za simptomatiko. Vidimo podrobnosti, znamo jih povezati v sliko, ki nato privede do diagnostike bolezni. In vsa simptomatika, ki je okoli nas, pač daje to sliko.« Sicer pravi, da ni teoretik zarote, je pa postala nekoliko sumničava, ko je prejšnji teden ob obisku državnega zbora na svoji glasovalni napravi našla ostanke belega prahu. To je nemudoma delila tudi s svojimi sledilci na Facebooku, ki so se začeli spraševati, ali je nemara kdo na njenem sedežu užival prepovedane droge. Vzorec je shranila, a ga še ni dala na analizo.

Resnica bi ukinila RTVprispevek, odvzela bi financiranje motečim nevladnikom in omejila domnevno »agendo LGBT«, ki da družbi »vsiljuje izprijene vrednote«.

Očitke o tem, da naj bi bila Resnica skrajno desna stranka, je zavrnila, čeprav je Stevanović večkrat povedal, da med evropske vzornike šteje madžarskega premiera (v odhodu) Viktorja Orbána in slovaškega premiera Roberta Fica. »Kako se počutite, ko greste zvečer po Ljubljani peš?« je odvrnila z vprašanjem. »Ste bili kdaj na Madžarskem in tam šli ponoči po ulicah?« Po njenem so se zaostrene migrantske politike pod Orbánovim žezlom izkazale za učinkovite, slovenska zakonodaja pa je dovolila, da nas migranti »’buzerirajo’ in napadajo, mi pa jih še financiramo. Moramo biti res sočutni, medtem ko posiljujejo ženske in nam trgajo od plač, da bi financirali lenobo ljudi, ki tu nimajo kaj iskati? Pojdite v Afriko in zahtevajte podobno. Ne gre. Na to mi ne morete pripeti etikete ekstremizma, to je zgolj zdrava kmečka pamet.« Podobno razmišlja o prejemnikih socialnih transferjev: »Kako mislite, da se počutim, ko gledam soseda brez dneva delovne dobe? Zdrav in močan moški je, a meni skoraj polovico plače pobere država za prispevke.«

Njeno razmišljanje je v skladu s programom stranke. V Resnici so zapisali, da je nujno ločiti »med dobrimi in slabimi migracijami«, pri čemer med slabe migracije štejejo »prihod tistih ljudi, ki niso neposredno ogroženi in ki dobrobiti države v neto smislu ne prispevajo, ampak predvsem jemljejo«. Kot temu pravijo, gre za socialni turizem, zato bi socialne pravice radi omejili zgolj na slovenske državljane. »Tako bodo v Slovenijo migrirali zgolj še tisti ljudje, ki bodo sebe in svoje družine sposobni preživeti s svojim delom oziroma zaslužkom, kar je edino pravilno.« Konservativnejši pristop pa bi ubrali tudi, ko pride do socialnih transferjev na splošno. »Zavedati se je treba, da je za to, da se nekomu nekaj da, treba nekomu drugemu nekaj vzeti.« Trenutna ureditev socialnih transferjev naj bi bila po njihovem povsem zgrešena: »Politika jih je zlorabila kot instrument dohodkovne politike za nabiranje političnih točk, predvsem v smeri prerazporejanja ustvarjenega bogastva k svojemu volilnemu telesu.« Posledično napovedujejo popolno revizijo tega področja.

Med programskimi točkami, ki jih prav tako velja omeniti, je prizadevanje za ukinitev obveznega RTV-prispevka, saj da se je pri javni radioteleviziji izkazalo, »da nikakor ne gre za nacionalno radiotelevizijo, ki bi bila neodvisna od aktualne politike«. Prevetrili bi tudi nevladni sektor in motečim nevladnim organizacijam, ki po njihovem pomagajo širiti uničujoče agende, odvzeli financiranje. Dodaten razdelek v programu pa so prav tako namenili omejevanju domnevne »agende LGBT«, za katero ocenjujejo, da je »agresivna in totalitarna« ter »pustoši tradicionalne vrednote, uničuje družino kot osnovno celico in branik družbe, kljubuje naravi ter vsiljuje izprijene vrednote«.

Po mnenju poslancev Resnice lahko Slovenci svoj standard in suverenost zavarujejo le tako, da se izvijejo iz primeža bruseljskih ideologij.

Nekateri podporniki stranke predvsem na družbenih omrežjih so se minuli teden zgražali ob Stevanovićevi prelomljeni zavezi, da ne bo sodeloval z Janšo. Navsezadnje je pomemben del svojega političnega kapitala zgradil ravno na nasprotovanju njegovi prejšnji vladi. In bojda nikoli ni odpustil tedanjemu notranjemu ministru Alešu Hojsu iz vrst SDS, saj ga je policija v tistem času zaradi organiziranja proticepilskih protestov pridržala ter pri njem in na sedežu stranke izvedla hišne preiskave. Ko je bil Hojs lani deležen hišne preiskave zaradi suma sodelovanja s Kavaškim klanom, mu Stevanović ni ostal dolžan. V posnetku, objavljenem na družbenih omrežjih, mu je zabrusil: »Karma je prasica.« In bivšega ministra poimenoval »pezde malo«. Ob strankini podpori Stevanoviću kot predsedniku državnega zbora so stare zamere očitno uplahnile.

Stevanovićevi poslanci ob tem delujejo precej razumevajoči. Todorović je povedal, da ni izključevalen. »Sem mnenja, da se je treba z vsemi pogovarjati in iskati skupne rešitve, ne glede na vse razlike.« Podobno Katja Kokot: »Nam je važno, da izpolnimo obljube našega programa. Vprašanje sodelovanja pa je vprašanje politične zrelosti. Moramo spoštovati tudi ostale poslance, ki so bili izvoljeni, četudi se z njimi zmeraj ne strinjamo. V tem trenutku imamo zgolj tri možnosti: ali gremo z enimi, z drugimi ali pa na predčasne volitve.«

Sedaj ni več vprašanje, v katero smer se nagibajo v Resnici. Program te stranke je bil, z nekaj redkimi izjemami, že od vsega začetka pisan na kožo desne vlade.