V središču / Mineštra, ne pa zakon

Vlada

»Predlagani ukrepi prinašajo znižanje javnofinančnih prihodkov do višine okoli 1 mrd. evrov, kar predstavlja neposredno tveganje za stabilnost javnih financ.«

»Predlagani posegi predstavljajo spodbude za neustrezno obnašanje deležnikov, ustvarjajo neutemeljene ugodnosti določeni skupini zavezancev, ki jih ni mogoče utemeljiti v družbeni koristi oziroma povečevanju gospodarske rasti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.«

Glede argumenta predlagateljev, da socialna kapica zadeva visoko izobražene, vlada predstavlja podatke SURS: »Povprečna mesečna bruto plača visoko izobraženih je po podatkih SURS za leto 2025 (oktober) le 1,3 povprečne mesečne bruto plače za to leto. Gledano po dejavnostih so povprečne mesečne bruto plače visoko izobraženih po vseh dejavnostih tudi daleč pod 3-kratnikom povprečne mesečne plače za leto 2025 (oktober), na katero bi se po predlogu postavila omejitev prispevnih osnov.«

»Skupna obremenitev z dohodnino in prispevki za socialno varnost je tako v povprečju pri zaposlenem, ki je bil celo leto 2024 zaposlen, presegla 14.000 evrov. Na drugi strani je skupna davčna obremenitev samostojnih podjetnikov, ki jim je to glavna dejavnost (brez t. i. popoldanskih s. p.), skoraj za polovico nižja.«

»Ti zavarovanci bi plačevali prispevke od osnove v višini 26 odstotkov povprečne plače, upravičeni pa bi bili do pokojnine, odmerjene od osnove, ki temelji na 76,5 odstotka povprečne plače. To postavlja te osebe v izrazito neenak (ugodnejši) položaj.«

Sistem normirancev se bo preobrazil »v sistem, ki prinaša izredne, neutemeljene davčne ugodnosti za določeno skupino zavezancev z visokimi prihodki in v dejavnostih, ki niso stroškovno intenzivne, in sicer pod krinko poenostavitev in razbremenjevanja glede stroškov vodenja poslovnih knjig, kar je pri teh zavezancih povsem neutemeljeno«.

Predlagatelj je predstavil nabor 30 izdelkov in storitev, ki so se najbolj podražili, vendar so med predlaganimi živili z znižanim DDV »le tri živila, ki so zajeta tudi v navedenem naboru 30 izdelkov«. Ob tem predlog za znižanje stopnje DDV na sladkor ni skladen s prizadevanji zdravstvene stroke, niti s prakso drugih držav, ki so uvedle takšne ukrepe.

Ukrepi na področju zdravstva pomenijo »sistematično vračanje prenašanja izvajanja javnih zdravstvenih storitev na podjetnike, v javno službo vnašajo podjetniško logiko, ki je v nasprotju z njenim ciljem – zagotoviti dostop do storitev vsem zavarovancem, ne glede na plačilno sposobnost ali razmere na trgu, na kar je opozorilo tudi ustavno sodišče«.

Parlamentarna zakonodajno-pravna služba

»Sodeč po naslovu naj bi predlog zakona vseboval interventne ukrepe, vendar pregled njegovih določb pokaže, da takšna opredelitev ni ustrezna, saj ne odraža dejanske vsebine in področij urejanja niti ne opredeljuje konkretnega problema, ki naj bi ga reševal.«

Po oceni službe zakon ne vsebuje »potrebnih podatkov, analiz in primerjav, temveč deluje kot zbir programskih izhodišč za strukturno reformo«.

Prisilno upokojevanje ne bi prestalo »niti testa razumnosti, še manj pa opisanega testa sorazmernosti iz 2. člena Ustave«.

Gradivo »ne navaja, kakšen naj bi bil namen in cilj predlaganega ukrepa prisilne upokojitve«. Predlagatelji v uvodu navajajo »pomanjkanje delovne sile, potrebo po ohranitvi ali povečanju delovnih mest v gospodarstvu, potrebo po boljših spodbudah starejšim oziroma upokojencem, da dlje časa ostanejo v delovnem razmerju« – kar je v nasprotju z idejo prisilne upokojitve.

Glede znižanja DDV za izbrana osnovna živila ni jasno, kako so jih izbrali: Tako so denimo »vključeni brezglutenski prehranski izdelki, ne pa tudi izdelki, ki so prilagojeni drugim specifičnim zdravstvenim, presnovnim ali fiziološkim potrebam posameznika (npr. diabetični izdelki, izdelki brez laktoze)«. Zaradi tega »se odpira vprašanje skladnosti predlagane rešitve z načelom enakosti«.

Trditev predlagatelja, »da naj bi spremembe izboljšale položaj vseh zavezancev in jim dale več pravic«, ne drži, »saj se spremembe ZDoh-2 nanašajo le na sistem normirancev in najemodajalcev«.

Sindikati

Zakon posega »v 10 zakonov, od katerih je 8 sistemskih zakonov, prav vsi izmed njih pa urejajo vsebine, ki spadajo med temeljna ekonomska in socialna področja, ki jih obravnava Ekonomsko-socialni svet«.

Sindikati ocenjujejo, da bi bil učinek prisilne upokojitve »za pokojninsko blagajno enak, kot če bi se nenadoma upokojilo dodatnih 24.500 ljudi, kar bi pomenilo izrazito finančno breme«.

Pričakovati je, da bodo »prejemanje polne pokojnine ob polni vključitvi v pokojninsko zavarovanje koristili v pretežni meri samostojni podjetniki, po možnosti tisti, ki zase vplačujejo prispevke od najnižje pokojninske osnove«.

»Glede na razmerje med najnižjo in najvišjo pokojnino in predlagano višino socialne kapice, zavarovanci vse do prejemkov v višini cca. 8.100 EUR bruto vplačujejo prispevke v pokojninsko zavarovanje zgolj v višini, ki se še odraža v višini njihove pokojnine. Šele nad tem zneskom plačujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje solidarnostno ’za druge zavarovance’. S socialno kapico se po njihovem mnenju v temelju ruši načelo solidarnosti med zavarovanci.«

Glede znižanja prispevne osnove za samozaposlene in kmete sindikati navajajo, da bodo ti zaradi elementov solidarnosti v sistemu prejeli pokojnine, ki bodo trikrat višje od vplačanih prispevkov. »Kako oziroma kdo naj bi financiral tako povečan nivo solidarnosti, če s socialno kapico hkrati izločamo iz sistema vse, ki prispevajo za solidarnost,« se sprašujejo.

Interventni zakon ni zakon, ampak je glede na postopek, po katerem je bil sprejet, dekret oziroma akt, ki ga po mili volji sprejemajo avtoritarni oblastniki.

»Po vsebini ne gre za razvojni zakon oziroma za interventne ukrepe, katerih primarni namen bi bil preprečitev oziroma blažitev posledic krize. Gre za poskus, da se pod krinko nujnosti sprejmejo rešitve, ki v prvi vrsti koristijo delodajalcem, kapitalu in ki posegajo v temeljna načela socialne države.«

Razen pri znižanju DDV za osnovna živila in ukrepih za znižanje stroškov energije gre »za že večkrat slišane predloge iz železnega repertoarja delodajalskih organizacij, ki so jih predlagatelji nekritično, brez resne presoje, povzeli v svoj predlog zakona«.

»Sindikalne centrale smo se do praktično vseh teh predlogov, od socialne kapice do polnega dvojnega statusa, regresnih zahtevkov, prisilnega upokojevanja in zniževanja davkov na določene kapitalske dobičke v preteklosti že večkrat negativno opredelili, pod različnimi vladami različnih barv.«

»Vse tri stranke, ki so vložile predmetni zakon, so v volilni kampanji poudarjale sodelovanje, dialog, preseganje delitev in grajenje mostov.«

Zdravstvena zavarovalnica (ZZZS)

»Nasprotujemo predlaganim ukrepom, s katerimi se posega v načelo solidarnosti v obveznih socialnih zavarovanjih in ki zapoveduje, da vsak prispeva glede na svoje zmožnosti in koristi pravice glede na svoje potrebe.«

»Predlagane zakonodajne rešitve, ki posegajo v načelo solidarnosti in s tem v temelju spreminjajo sistem socialne varnosti v Sloveniji, prav tako nasprotujejo zavezam, ki jih vsebujeta: Listina Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropska socialna listina.«

»Kakršno koli omejevanje prispevne osnove navzgor izničuje solidarnost med osebami z višjimi in nižjimi dohodki, saj z uvedbo t. i. razvojne kapice osebe z višjimi dohodki prispevajo h kritju pravic manj in ne po svojih zmožnostih.«

»Relativno breme finančnega kritja solidarnosti dejansko prevaljuje na osebe z nižjimi dohodki in zmanjšuje obremenitev oseb z višjimi prihodki, razlikovalni znak med obema kategorijama oseb pa je zgolj njihovo premoženjsko stanje, kar je sporno z vidika ustavnega načela enakosti in je v direktnem nasprotju z namenom socialnih zavarovanj, ki naj bi ščitila prav osebe z nižjimi dohodki.«

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ)

»Svet zavoda nasprotuje navedenim posegom v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki pomenijo rušenje temeljnih načel sistema.«

Gre za posege, ki »pomenijo rušenje temeljnih načel sistema ter so v nasprotju s temeljnimi cilji pravkar sprejete pokojninske reforme. Predlagana ureditev ni ustrezno uravnotežena in predstavlja tveganje za dolgoročno vzdržnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja«.

Dvojni status upokojenca, ki je hkrati zaposlen, »postavlja pod vprašaj načelo medgeneracijske solidarnosti, na kateri pokojninski sistem temelji«. V sistemu je tako ali tako »že uvedenih več institutov, ki urejajo dvojni status, med njimi pravica do delne pokojnine, ponovni vstop v obvezno zavarovanje in hkratno izplačevanje sorazmernega dela že priznane pokojnine, začasno in občasno delo upokojencev«.

Zdravstveni dom ljubljana

»Predlagana ureditev uvaja dodatno liberalizacijo izvajanja zdravstvene dejavnosti, ki spodbuja prekarizacijo zdravstvenih delavcev in vodi v dolgoročno destabilizacijo sistema zaposlovanja v javnih zavodih.«

»Javni zdravstveni zavodi delujejo v bistveno strožjem regulativnem okolju, medtem ko zasebni izvajalci teh obveznosti nimajo v primerljivem obsegu. To ustvarja neenake pogoje za izvajanje iste javne službe in nelojalno konkurenco … V odsotnosti ustreznih mehanizmov obstaja tveganje, da izvajajo zasebni izvajalci predvsem manj zahtevne in finančno ugodnejše storitve, medtem ko javni zavodi prevzemajo kompleksne, kronične in dolgotrajne obravnave.«