Problem je žvižgač, ne pa sodelovanje s tujimi operativci

Afera Black Cube je razgalila, kar je naša desnica dolgo časa gradila kot svojo politično metodo. Ne zanikaš dejstev, ampak diskreditiraš vsakogar, ki si jih drzne izreči na glas. V trenutku, ko se je odprlo vprašanje, ali je izraelska paraobveščevalna družba vplivala na slovenske volitve in pri tem sodelovala z domačimi političnimi akterji, bi v normalni demokraciji sledilo preprosto vprašanje: kdo je sodeloval in zakaj?

Pri nas pa, kdo si drzne o tem govoriti.

To je bistvo politične kulture, ki jo že leta gradi Janez Janša. Nikoli ni problem tisti, ki prestopi mejo dopustnega. Problem postane policist, novinar, sodnik, preiskovalec ali politik, ki na prestop opozori. Mehanizem je vedno isti: napad na institucije, diskreditacija postopkov, ustvarjanje vtisa zarote in nato predstava o političnem mučeništvu.

Tokrat je vse skupaj še bolj grozljivo. Namesto da bi nastajajoča desna koalicija zahtevala popolno razkritje povezav med Black Cube in političnimi strukturami v Sloveniji, želi preiskovati tiste, ki so javnost o tem obvestili. Ne vsebine afere. Ne tujega vmešavanja. Ne morebitnega političnega sodelovanja. Ampak pretok informacij. To je obramba politične nedotakljivosti, Zoran Stevanović, ki se je leta prodajal kot “antisistemska” alternativa, danes pomaga utrjevati sistem politične zaščite največjega akterja slovenske desnice. Strašna opozicija, ki naj bi rušila elite, v ključnem trenutku postane ščit stare politične mašinerije. Retorika o “zlorabi policije” in “medijskem konstruktu” ni nič drugega kot reciklirani janšizem z nekoliko drugačno embalažo.

Stevanović pravi, da se v delo policije “ne želijo vmešavati”. Toda ravno to počnejo. Če vnaprej politično napoveš, da so preiskovalci del zarote, če napoveduješ parlamentarno seciranje kriminalistov, njihovih napredovanj in dela, potem ustvarjaš pritisk. To je opozorilo organom pregona v smislu: če se dotaknete pravih ljudi, bomo mi prišli po vas.

Desnica je dolga leta kričala o “krivosodju”. Zdaj je naredila korak dlje. Še preden sodišče sploh karkoli odloči, že delegitimira policijo in preiskovalce. Cilj je institucije vnaprej uničiti kot verodostojne odločevalce. Če ljudje ne verjamejo nikomur več, potem ostane samo še vera v vodjo.

To je politični model iz Madžarske, Srbije in Trumpove Amerike. Vsi so pokvarjeni, vsi lažejo, vsi razen nas. In vsak, ki opozori na nepravilnosti, postane “globoka država”, “udbovec”, “aktivist” ali “režimski medij”.

Desnica, ki se sicer hrani s patriotizmom, zastavami in govorjenjem o suverenosti, danes relativizira sodelovanje s tujimi operativnimi strukturami, hkrati pa napada slovenske institucije, ker si upajo zadevo raziskovati. Patriotizem se očitno konča tam, kjer se začne politični interes.

Black Cube je v resnici test slovenske demokracije. Test, ali bomo dopustili, da postane problem tisti, ki na nepravilnosti opozarja, povzročitelj ali sodelavec pa vedno znova zaščiten in nekaznovan.

Hvala za tako državo.