Teden / 8 dni

Pravici (za zdaj) pogojno zadoščeno

Gradnja termoelektrarne TEŠ 6 je bila verjetno najbolj potratna investicija v naši državi. Stala nas je 1,41 milijarde evrov, pri čemer je termoelektrarna že v prvih desetih letih, od zagona leta 2015, ustvarila še milijardo izgube, celoten projekt pa je bil prepreden s korupcijo in odtekanjem milijonov evrov v tujino. Celjsko sodišče je izreklo prvo sodbo, ki se nanaša zgolj na naročanje in nabavo merilne tehnike za peti blok ter izvajanje meritev, in obsodilo nekdanjega prvega moža TEŠ Uroša Rotnika, nekdanjega vodjo elektroslužbe Bojana Brešarja ter lobista Petra Kotarja na pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo treh let in denarne kazni v višini nekaj deset tisoč evrov. V istem paketu je bila obsojena tudi družba Sol Intercontinental, ki ji je sodišče prisodilo denarno kazen v višini 50.000 evrov. Približuje se tudi zaključek sojenja v primeru gradnje samega bloka 6, kar je glavni proces. Tudi v tem primeru tožilstvo Rotniku očita zlorabo položaja, več soobtoženim pa pomoč pri tem.

Neslišani poziv?

Veliko je bilo javnega preizpraševanja, kaj vse je botrovalo tragični nesreči v središču Ljubljane, v kateri je mestni avtobus na prehodu za pešce do smrti povozil srednješolko. Naj objavimo javni odziv Sindikata voznikov avtobusov Slovenije, saj žal ni bil deležen pozornosti. V sporočilu, objavljenem na omrežju Facebook, so v sindikatu zapisali, da »že leta opozarjamo, da je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo sistem, ki voznike potiska na rob zmogljivosti, pripeljal do tragedije. Poklic voznika avtobusa se je v celoti podredil logiki dobičkonosnosti, kjer štejejo kilometri, urniki, prihranki in polni avtobusi. (…) Delodajalcem se izplača, odločevalcem se izplača, izvajalcem se izplača. Voznikom pa ne prinaša nič drugega kot dodatno izjemno breme, saj so ob tem, da vozijo, prisiljeni opravljati še vloge sprevodnikov, varnostnikov, psihologov, mediatorjev, socialnih delavcev, informatorjev in pogosto tudi tarč frustracij, ki jih povzroča sistem, ne posameznik.« V sindikatu opozarjajo, da prazne obljube o izboljšavah stanja ne zadostujejo več: »Koliko opozoril je še potrebnih, koliko tragedij še sprejemljivih, koliko voznic in voznikov mora še pasti pod težo odgovornosti, ki je nihče drug ne želi nositi? (…) Dokler bo sistem temeljil na logiki ’več, hitreje, ceneje’, bodo vozniki, potniki in pešci živeli v okolju, ki je nevarnejše, kot bi smelo biti.« V sindikatu zahtevajo takojšnji sestanek s pristojnim ministrstvom in pričakujejo jasne odgovore, konkretne ukrepe in časovnico sprememb, da bo javni cestni potniški promet varen, profesionalen in v službi ljudi, ne pa interesov zasebnih izvajalcev.

Primopredaja očitkov

Predstavniki Civilne iniciative Ljubljane (CILJ) so želeli ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću izročiti kartico Urbana in ga pozvati, naj vsakodnevno uporablja javni prevoz za prihod na delo in s tem daje zgled, vsaj do konca zbiranja podpisov za referendum proti novim parkirninam. Janković jih je odslovil, češ da kartico že ima, in si prislužil očitek iniciative, da nekdo, ki za prihod na delo uporablja zasebnega šoferja, ne more razumeti vsakodnevnih tegob prebivalcev mesta. Župan jim ni ostal dolžan in je sporočil, da je bil nazadnje na avtobusu prejšnjo soboto, v službo pa da se vozi z električnim avtom.

Postopno doseganje svetlobne hitrosti

Globalne krize so dobre za nekatere razpise. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je sporočilo, da je zaprlo razpisa za sofinanciranje nakupa električnih vozil, prvega za fizične, drugega za pravne osebe, v skupni vrednosti 24 milijonov evrov. O navalu pove dovolj to, da je bilo trajanje prvega razpisa, objavljenega novembra lani, predvideno do leta 2027, zanj pa je bilo iz mehanizma za okrevanje in odpornost namenjenih dobrih 19 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Še krajši rok trajanja je imel drugi razpis, torej za pravne osebe, ki ga je ministrstvo objavilo februarja – po naključju v mesecu, ko so ZDA in Izrael napadli Iran –, in je doslej že razdelil ves denar. A panika je odveč: prihajajo novi razpisi, s katerimi naj bi končno več denarja dobili kupci s plitkejšimi žepi. Doslej so subvencije izkoriščali predvsem tisti z več denarja.

Bruseljski kup gnoja

Evropske kmetijske organizacije opozarjajo, da stroški pridelovanja hrane strmo naraščajo in da evropske zmogljivosti za proizvodnjo gnojil izginjajo. Evropa namreč pridobiva večino svojih gnojil iz uvoženega plina, od zaprtja Hormuške ožine so njegove cene močno poskočile, globalni trg gnojil pa se je zaostril. Na drugi strani načrt evropske komisije ne ponuja ukrepov, ki bi kmetom pomagali pri letošnjem porastu stroškov ali zaščitili potrošnike pred prihodnjim zvišanjem cen hrane. Po poročanju spletnega medija Politico Bruselj stavi na dolgoročne ukrepe, ki pa bodo učinke pokazali šele čez več let. Med njih spadajo spodbujanje recikliranja gnoja in kmetijskih odpadkov v gnojila ter prizadevanja za zmanjšanje odvisnosti od uvoženega plina, o čemer razmišljajo na sedežu komisije že od ruske agresije na Ukrajino leta 2022. Nekateri analitiki poudarjajo, da v tej sezoni ni razlogov za neposredno krizo, saj naj bi bila gnojila že zagotovljena, vendar se z množenjem kriz v svetu čas nedvomno hitro izteka.