»Posledica bo verjetno več konfliktov«

Zadnji dan leta 2025 je bilo v mirovnih operacijah po svetu aktivnih 78.633 mednarodnih pripadnikov, kar je 49 odstotkov manj kot leta 2016 in najnižja raven vsaj od leta 2000, je danes poročal mednarodni inštitut za mirovne raziskave SIPRI iz Stockholma. Kljub že dalj časa prisotnemu trendu zmanjševanja je lanski, 17-odstotni padec števila pripadnikov mirovnih sil najostrejši v desetletjih.

“Če bo tako nadaljevalo, bi lahko prišlo do dramatične oslabitve večstranskega upravljanja konfliktov in skoraj popolnega odrivanja institucij, kot so Združeni narodi,” je dejal Jaïr van der Lijn, direktor programa SIPRI za mirovne operacije in upravljanje konfliktov. “Posledica bo verjetno več konfliktov, ti konflikti pa bodo verjetno imeli še hujše posledice za civiliste.”

Lani se je glede na leto 2024 zmanjšalo tudi število večstranskih mirovnih operacij, in sicer za tri na 58 mirovnih operacij, ki so potekale v 34 državah ali ozemljih. Skoraj tri četrtine celotnega osebja je bilo razporejenega v petih misijah, od tega štirih v Podsaharski Afriki.

V ozadju šibitve mirovnih operacij Združenih narodov (OZN) je preplet geopolitičnih in finančnih dejavnikov, večji donatorji niso pravočasno ali v celoti izpolnili obveznosti. “Julija 2025 so mirovne operacije Združenih narodov beležile primanjkljaj v višini 2 milijardi ameriških dolarjev ali več kot 35 odstotkov celotnega proračuna, ki je znašal 5,6 milijarde dolarjev za fisklano obdobje 1. julij 2024 do 30. junij 2025. To je prisililo k močnemu zmanjšanju števila pripadnikov,” navaja Sipri. Med ključnimi dolžniki so ZDA por Trumpom, oktobra lani je odjeknila vest, da bodo ZDA plačale 682 milijonov dolarjev, kar naj bi bila polovica zneska za 2025, zamude pa naj bi imele še od prej. Proračun mirovnih operacij ZN za aktualno obdobje od julija 2025 do junija letos je bil znižan pod prejšnjega, znaša 5,38 milijarde dolarjev.

“Posledica bo verjetno več konfliktov, ti konflikti pa bodo verjetno imeli še hujše posledice za civiliste."

»Kljub težavam podpora večstranskemu reševanju konfliktov načeloma ostaja široka in močna,« opozarjajo pri inštitutu Sipri, in navajajo, da je na primer več kot 130 držav članic OZN na ministrskem srečanju o mirovnih operacijah v Berlinu maja lani razpravljalo, kako zagotoviti prihodnost mirovnih operacij OZN. Hkrati novi mirovni sporazumi in sporazumi o premirju pogosto vključujejo načrte za aktiviranje večstranske mirovne operacije, kot je mirovni sporazum za Gazo iz oktobra 2025. »Vendar pa so v Varnostnem svetu ZN in v regionalnih organih predlogi za nove ali preoblikovane operacije pogosto propadli zaradi političnih razhajanj, upora držav gostiteljic in vprašanj financiranja,« dodajajo.

Na primer, kljub pogostim kršitvam sporazuma o premirju iz leta 2024 med Izraelom in Libanonom so Združene države Amerike med pogovori o podaljšanju mandata avgusta 2025 zahtevale ukinitev Začasnih sil ZN v Libanonu (UNIFIL). V okviru kompromisa je Varnostni svet glasoval za zadnjo podaljšanje misije do decembra 2026, navajajo pri Sipri. Lani sta bili ustanovljeni dve novi mirovni operaciji, ki pa sta zgolj nadomestili obstoječi: Misija Afriške unije za podporo in stabilizacijo v Somaliji (AUSSOM) in Sila za zatiranje tolp (GSF) na Haitiju.

Pri Sipri izpostavljajo še eno dejstvo: vseh deset držav, ki so prispevale največ vojaškega osebja v večstranske mirovne operacije, je iz globalnega juga, to je politično‑ekonomske skupine držav z manj globalnega vpliva. Največ je prispevala Uganda, sledili pa so Nepal, Bangladeš in Indija. Preostale pa so iz Podsaharske Afrike (Ruanda, Etiopija, Burundi in Kenija) ter Pakistan in Indonezija.