Dva leva / Vlado Miheljak: Prijatelj Bibi

»Včeraj sem govoril s svojim prijateljem Janezom Janšo in mu čestital ob vnovični izvolitvi za predsednika slovenske vlade. Zaželel sem mu veliko uspeha in dogovorila sva se, da bova skupaj delala na tem, da državi vrneva na pot prijateljstva in sodelovanja.«

»Janez Janša tako postavlja Slovenijo na sramotno stran zgodovine.«

»Če so v Izraelu res taki zločinci, kot pravite, zakaj ste po objavi parih korupcijskih posnetkov odstopili od tožbe?«

»Vsake nove vlade se lotevam s previdnim upanjem in demokratičnim spoštovanjem …«

Roberta Waltla samo bežno poznam. Pač, vljuden pozdrav in kakšna beseda ali dve ob redkih sporadičnih srečanjih na »njegovi« Križevniški ulici. Sem pa se znašel v situaciji, da sem ga vsaj trikrat ali štirikrat v publicistični vlogi javno branil, ker je prestrezal neupravičene in neutemeljene napade. Najprej pred samimi Judi iz »janšističnih« krogov Judovske skupnosti Slovenije (Igor Vojzic), ki so mu očitali prijateljevanje z ljubljanskimi Palestinci, Jankovićem in ultralevičarji. Kasneje pa vsaj dvakrat ali trikrat tudi pred napadi iz levih krogov. Denimo ob protestih pred Mini Teatrom, ko je gibanje Ustavimo genocid skrajno problematično pozivalo »vse kulturne ustvarjalke in ustvarjalce, da prekinejo sodelovanje z Mini Teatrom, slovensko judovsko skupnost pa, da se distancira in obsodi sionistični režim ter vse, ki z njim sodelujejo, MOL in MK pa naj prekineta morebitno financiranje obeh inštitucij«. Neposredna navezava Waltla in Judovskega kulturnega centra z akterji genocida ter zahteva po izolaciji sta res spominjali na neke druge čase. In ko je za dobro vago poslanka Levice Sukič v neplodni polemiki z Waltlom nemarno, brez poznavanja konteksta izvora in zlorabe (z judovske in tudi s palestinske strani!) opletala s krilatico »From the river to sea, Palestine will be free«. Takrat sem ji »svetoval«, naj se ne zaletava v lokalnega Juda, ampak naj se ukvarja s (takrat še) popolnoma sprenevedajočo politiko svoje vlade do Izraela. Mimogrede, takrat je Waltl oblikoval bolj, čeprav ne dovolj (!), kritično mnenje o dogajanju v Gazi kot v istem času slovenska uradna politika. Ampak o.k. Nesporno tudi levica ni imuna proti antisemitizmu. In vsak poskus interpretiranja izraelske uradne politike skozi antisemitske stereotipe je enako zavržen kot vsak poskus povezovanja kritike militantne, zločinske, genocidne politike Izraela z antisemitizmom ...

Waltl je imel v nedeljski izdaji Jerusalem Posta (24. 5. 2026) nekakšen »polintervju«, opremljen z uredniškim veznim tekstom. In treba ga je najprej vzeti v bran. V premem govoru ni rekel tega, kar mu je Delo (25. 5. 2026) v nepodpisanem, a bombastičnem naslovu »podtaknilo«. Ni omenjal Janše, zgolj upanje na več razumevanja (in kajpak več denarja) od nove oblasti je izrekel. Je pa Jerusalem Post pogovor tendenciozno kontekstualiziral, češ da je »inte rvju sledil odločitvi Slo ve nije, da za četrti mandat izvoli izrazito proizraelskega predsednika vlade Janeza Janšo. Pod Janševim predhodnikom Robertom Golobom je Slovenija postala ena najbolj sovražnih držav do Izraela, skupaj z Irsko in Španijo.« A vseeno v pogovoru Waltl latentno koketira (pa četudi samo iz taktičnih razlogov zaradi denarja?!) s prihajajočo desno populistično, avtoritarno vlado, ki uporablja enake retorične obrazce in metode, kot jih je ob svojem času konsekventni antisemitizem, le da so naslovniki sedaj drugi: migranti, muslimani, »ultralevičarji«, »kulturni marksisti«, LGBTQ ... In ne nazadnje, ta prihajajoča vlada glorificira domobranstvo, ki je v tvornem sodelovanju z nemškimi okupacijskimi silami pomagalo pri iztrebljanju Judov v Sloveniji, o katerem govori za Jerusalem Post. In ta kontekst je Waltl (po nemarnem?) spregledal? Je pozabil tudi na pisanje Netanjahujevega prijatelja Janše o Judu Sorosu?

Kakorkoli, izraelske genocidne politike ne gre enačiti s pravico do obrambe in pravico do obstoja. Netanjahu in njegov kabinet sta k obujanju antisemitizma prispevala več kot vsi desni in levi ekstremisti skupaj. Waltl pa se je žal pustil zlorabiti za legitimiranje sionistične retorike. Moral bi vedeti, v kaj se spušča, če govori za Jerusalem Post.

P. S. Je pa skrajni čas, da končno izvemo od odhajajoče vlade, zakaj je na vrat na nos odstopila od napovedane priključitve tožbi proti Izraelu. Ne zaradi Janševih provokacij, ampak zaradi lastnih volivcev. Kaj pomeni Golobovo enigmatično pojasnilo po seji vlade: »Ministri Svobode so dali prednost odgovornosti pred načelnostjo.«