Teden / Šakali prihajajo

Ste morda v zadnjih letih ali mesecih v slovenskih gozdovih zaslišali neobičajno tuljenje zveri? Če ni šlo za prepoznavno tuljenje volka, ampak za bolj odsekan, javkajoč glas, ste verjetno slišali oglašanje tropov šakalov. Včasih so bili ti v Sloveniji redkost, bili so klasificirani kot ogrožena vrsta. V zadnjem desetletju pa se je njihovo število občutno povečalo, največ jih je na Krasu in na Ljubljanskem barju.

V Sloveniji so se prvič pojavili pozimi 1952/53. Leta 2019 pa je takratni predsednik Lovske zveze Slovenije Lado Bradač v oddaji 24ur opozarjal na občutno rast populacije zlatih šakalov, predvsem na Primorskem in v okolici Ljubljane, Maribora in Brežic. Bradačeva svarila je 25. maja letos potrdila evropska raziskava, pri kateri so sodelovali znanstveniki iz 13 evropskih držav, vodili pa so jo znanstveniki iz Slovenije in Francije. Z njo so ugotovili, da je za naselitev šakalov primernih 75 odstotkov ozemlja Evrope.

Raziskovalci in raziskovalke so ugotovili, da so se šakali v zadnjih letih naselili še v Franciji, na Pirenejskem polotoku in prišli do skrajnega severa Norveške. »Prisotnost volkov je najpomembnejši parameter, ki vpliva na prisotnost šakalov. S tem je tudi povezan glavni razlog, zakaj so se šakali začeli širiti po Evropi, potem ko so bili verjetno tisočletja omejeni le na manjša obalna območja ob Jadranskem in Črnem morju – očitno je bil sprožilec intenzivno preganjanje volkov v 19. in 20. stoletju, ko smo ljudje volkove iztrebili iz večine Evrope. Zdaj se volkovi spet vračajo na nekatera območja po Evropi, kjer so bili v preteklosti iztrebljeni, in to smo zaznali tudi pri prisotnosti šakalov,« opisuje glavni razlog za povečanje prisotnosti šakalov v Evropi Miha Krofel, znanstveni sodelavec na Biotehniški fakulteti in vodilni avtor raziskave.

Poleg manjšega števila volkov je pomemben razlog za širjenje šakalov tudi globalno segrevanje. Ena od posledic segrevanja ozračja je tanjša snežna odeja, debela snežna odeja pa je bila ena izmed glavnih ovir za širjenje šakalov proti severu. Če bi bile evropske zime bolj bele, šakali verjetno ne bi prišli vse do Arktike na severu Norveške.

Teh živali se bomo težko znebili. Odstrel ni učinkovita rešitev, saj na primer v Bolgariji že vrsto let postrelijo po več kot 20 tisoč šakalov na leto, a to nima večjega vpliva na njihovo populacijo. Krofel pa pozna preprosto rešitev: »Zdaj se volkovi spet vračajo na nekatera območja po Evropi, kjer so bili v preteklosti iztrebljeni, in to smo zaznali tudi pri prisotnosti šakalov. Glede na izsledke te raziskave se je zaradi varstva volkov in njihove vrnitve na nekatera evropska območja v zadnjih desetletjih količina primernega prostora za šakale v Evropi zmanjšala.«

Povečanje števila šakalov v Evropi je lahko opozorilo na posledice globalnega segrevanja. Kdo ve, morda v bližnji prihodnosti pridejo k nam še kamele.