Teden / Veliki brat te gleda
Podjetje Meta bo vohunilo za vsakim klikom svojih zaposlenih in s tem urilo umetno inteligenco, ki jih bo sčasoma nadomestila
Gregor Kocijančič
MLADINA, št. 21, 29. 5. 2026

Mark Zuckerberg, predsednik uprave podjetja Meta, in ameriški predsednik Donald Trump med večerjo v Beli hiši
© Profimedia
To, da tehnološki velikani vohunijo za uporabniki svojih produktov, je že splošno znano. Vsak klik miške, vsak vnos v brskalnik, vsako drsenje po zaslonu, vsaka interakcija z aplikacijami in celo vsak premik po svetu kroji uporabnikov digitalni odtis, ki je izredno zgovorno orodje za profiliranje idealnih potrošnikov. Zdaj pa je podjetje Meta (Facebook, Instagram, WhatsApp), ki z vsakim novim dejanjem, o katerem poročamo, postaja vse bolj podobno karikaturi zlobne korporacije, začelo vohuniti še za zaposlenimi. Vzgib za to je po svoje še bolj zahrbten kot množično predvidevanje potrošniških potreb: njihovo delo podrobno spremlja, beleži in analizira z namenom urjenja sistemov umetne inteligence.
Gregor Kocijančič
MLADINA, št. 21, 29. 5. 2026

Mark Zuckerberg, predsednik uprave podjetja Meta, in ameriški predsednik Donald Trump med večerjo v Beli hiši
© Profimedia
To, da tehnološki velikani vohunijo za uporabniki svojih produktov, je že splošno znano. Vsak klik miške, vsak vnos v brskalnik, vsako drsenje po zaslonu, vsaka interakcija z aplikacijami in celo vsak premik po svetu kroji uporabnikov digitalni odtis, ki je izredno zgovorno orodje za profiliranje idealnih potrošnikov. Zdaj pa je podjetje Meta (Facebook, Instagram, WhatsApp), ki z vsakim novim dejanjem, o katerem poročamo, postaja vse bolj podobno karikaturi zlobne korporacije, začelo vohuniti še za zaposlenimi. Vzgib za to je po svoje še bolj zahrbten kot množično predvidevanje potrošniških potreb: njihovo delo podrobno spremlja, beleži in analizira z namenom urjenja sistemov umetne inteligence.
Podjetje je zaposlenim z memorandumom ravnodušno sporočilo, da bo na službene računalnike namestilo program, ki bo spremljal vsak premik miške, vsak klik in vsak pritisk na tipko, občasno pa bo zajemal tudi posnetke zaslona. Obvestilo je obogatilo z dvigom sredinca, ki ga je zakamufliralo v motivacijsko sporočilce: »Pomagajte izboljšati naše modele preprosto tako, da opravljate svoje vsakdanje delo.«
Projekt je poimenovala Model Capability Initiative. Birokratsko suhoparen naziv za tako zlovešč nadzorni mehanizem se zdi kot iz kakšnega romana Douglasa Adamsa. A Meta se ne šali: težava ni le v tem, da gre za očiten vdor v zasebnost zaposlenih, niti le v tem, da tovrsten nadzor »spreminja razmerje moči med delodajalcem in zaposlenim, saj zaposleni vedo, da je njihovo delo neprestano opazovano,« kot je za Reuters opozoril Valerio De Stefano, strokovnjak za tehnologijo in delovno pravo. Ne, Meta s tem zaposlenim v resnici krade znanje in z njim napaja sisteme umetne inteligence, ki so pravzaprav cenejša delovna sila jutrišnjega dne. Uslužbenci Mete so torej prisiljeni v mentoriranje robotov, s katerimi jih bo podjetje sčasoma nadomestilo.
Podjetje se v izjavi za javnost sicer zagovarja, da je namen projekta »pridobitev podatkov za učenje modelov umetne inteligence o tem, kako ljudje dejansko uporabljajo računalnike za vsakodnevna opravila,« a interno sporočilo, ki ga je direktor oddelka za tehnologijo Adam Bosworth poslal zaposlenim, razkriva pravo naravo pobude: »UI-agenti bodo glavnino dela opravili sami, naša naloga pa bo le, da jih usmerjamo, pregledujemo njihovo delo in jim pomagamo pri izboljšavah.«
Podjetje je zgolj letos odpustilo kar 2000 zaposlenih, do konca leta pa naj bi delovno silo skrčilo za 10 odstotkov. Eden od Metinih programerjev, ki želi ostati neimenovan, je za BBC povedal, da je ozračje v podjetju »izjemno distopično«. In dodal: »Meta je postala obsedena z umetno inteligenco, orodje za sledenje pa je le najnovejši način, kako nam jo vsiljuje.«