V središču / Molk ustavnega sodišča o tujem vmešavanju v volitve?

Na ustavno sodišče sta bili prejšnji teden vloženi dve ustavni pritožbi zoper volitve. Obema je skupno zatrjevanje, da je bila kršena pravica do demokratičnih in svobodnih volitev zaradi vpletanja tuje zasebne obveščevalne službe iz Izraela Black Cube, katere predstavniki so se sestajali z Janezom Janšo in katere predvolilni modus operandi po drugih državah je bil doslej enak objavljanju manipuliranih posnetkov, ki naj bi bili razkrivali korupcijo in smo jih v Sloveniji spremljali pred volitvami. Pobudniki predlagajo začasno zadržanje nastanka nove vlade in navsezadnje razveljavitev in ponovitev volitev. Gre za velike stvari, pri čemer je ne glede na odločitev ustavnega sodišča bistvenega pomena, da se sodnice in sodniki do teh vprašanj izrečejo, opredelijo.

Prejšnji četrtek je eno od pritožb vložila skupina 30 uglednih državljanov na čelu s prvopodpisanim Dušanom Kebrom, drugo je vložil kandidat na volitvah na listi Gibanja Svoboda Darko Nikolovski. Da je sodišče omenjeni pritožbi prejelo, je potrdila Katarina Ratoša in dodala, da je sicer prejelo »več deset vlog, ki se nanašajo na volitve v državni zbor«. Kaj piše v vseh teh ustavnih pritožbah na državnozborske volitve in kdo jih je vložil, na sodišču ne razkrivajo. Kar se omenjenih dveh pritožb tiče, pa je jasno, da so eno vložili volivci, ki trdijo, da jim je bila kršena aktivna volilna pravica, drugo pa kandidat, ki trdi, da mu je bila kršena pasivna volilna pravica.

Pritožniki zaradi vmešavanja tuje paraobveščevalne službe sodišču predlagajo, da razveljavi sklep državnega zbora o potrditvi mandatov poslankam in poslancem, poročilo mandatno-volilne

komisije, zapisnik državne volilne komisije o ugotovitvi izida volitev ter s tem volitve same in »naloži pristojnim organom izvedbo novih volitev«.

Različni pravni strokovnjaki in ustavni pravniki, ki so bili povprašani za mnenje, so si bili edini, da so možnosti za uspeh ustavnih pritožb na volitve majhne in da bo ustavno sodišče pobude zavrglo ali pa zavrnilo. Da jih torej ne bo niti vzelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni zapleteni formalni pogoji, ali pa bo o njih sicer vsebinsko odločalo, a jim ne bo ugodilo. Tako recimo menijo dekan Pravne fakultete v Ljubljani in nekdanji premier Miro Cerar pa profesorja na tej fakulteti Rajko Pirnat in Saša Zagorc ter ustavni pravnik Andraž Teršek. Ta je za spletni portal Siol.net med drugim dejal: »Čeprav je javno opozarjanje na grob poseg paraobveščevalnih operacij v integriteto volilnega procesa in zavzemanje za varovanje države pred tem utemeljeno, je v tej zadevi vseeno realno pričakovati, da bo ustavno sodišče pobudo in pritožbo zavrglo ali zavrnilo.«

Ustavno sodišče je zadnji preostali organ, ki lahko omeji najemanje tujih obveščevalnih služb za potrebe predvolilne kampanje.

Ustavno sodišče ima prvič opraviti z ustavnimi pobudami za razveljavitev volitev in bo šele ustvarjalo prakso v zvezi s tem, kdo, v katerih primerih in zoper katere akte ima pravico vložiti ustavno pritožbo tako, da bo ustavno sodišče o njej vsebinsko odločalo. Jasno je, da ima sodišče na voljo številne instrumente, da se izogne odločanju, kadar v redkih primerih ni po zakonu zavezano sprejeti zadeve in o njej vsebinsko odločiti. Poleg tega je jasno, da se volitve in referendumi razveljavijo le v skrajnem primeru. Ljudska glasovanja morajo pač biti stabilen postopek, v katerega imajo volivci zaupanje. Če bi različna glasovanja razveljavljali zaradi vsake manjše, nepomembne napake, ki ni imela ali ne bi mogla imeti vpliva na izid glasovanja, potem bi se hitro zmanjšala volilna udeležba, saj volivci ne bi več vedeli, ali bo njihov glas sploh štel ali pa bodo zaradi nesposobnosti države, da poskrbi za urejen demokratičen proces neposrednega odločanja, morali ponovno na volitve.

A tuje vmešavanje v volitve ni manjša, nepomembna napaka. Teršek ga je recimo označil za »grob poseg paraobveščevalnih operacij v integriteto volilnega procesa«. Pravzaprav je ljudsko glasovanje v Sloveniji že bilo razveljavljeno zaradi manjše in manj nevarne nepravilnosti. Vrhovno sodišče je leta 2018 razveljavilo referendum o zakonu o drugem tiru, ker vlada Mira Cerarja v lastni kampanji za zakon, plačani s proračunskimi sredstvi, ni enakovredno predstavljala argumentov za zakon in proti njemu.

Isto sodišče je nedavno odločalo o veljavnosti referenduma o pomoči pri predčasnem končanju življenja. Za razveljavitev se ni odločilo, ker so tožniki kršitve po njegovem mnenju premalo konkretizirali in zanje predložili premalo dokazov. So pa sodniki o tem vendarle vsebinsko odločali in svoje razmisleke zapisali v sodbo. Potrdili so recimo obstoj nepravilnosti, ki so jih zagrešile zdravniške organizacije, ko so bolnike po zdravstvenih ustanovah na različne načine pozivale h glasovanju proti zakonu. Njihova dejanja po mnenju vrhovnega sodišča »niso izraz svobodnega izražanja, temveč so kot oglaševalske vsebine in oblike propagande eksplicitno usmerjena k doseganju specifičnega izida (proti) na referendumu. Ker lahko tovrstna ravnanja zakonito izvajajo le prijavljeni organizatorji, za kar pa v navedenih primerih ni šlo, jih vrhovno sodišče prepoznava kot nepravilnosti v referendumski kampanji, ki bi lahko vplivale na oblikovanje volje volivcev.«

S tem so sodniki postavili neki pravni standard. Čeprav referendum ni bil razveljavljen, bi moralo poslej biti povsem jasno, da v predreferendumskih in predvolilnih kampanjah organizacije, ki se niso prijavile kot organizatorji kampanje, te ne smejo izvajati. Prav zato morda niti ni glavno vprašanje, ali bo po doslej znanih informacijah o tujem vmešavanju v volitve ustavno sodišče te razveljavilo ali ne. Ampak ali bodo katero od več deset pritožb glede legitimnosti volitev vsebinsko obravnavali in se opredelili do teh kršitev, predvsem do tujega vmešavanja vanje. Navsezadnje, ko je konec leta 2024 romunsko ustavno sodišče razveljavilo tamkajšnje predsedniške volitve, je kot enega bistvenih razlogov za takšno odločitev navedlo prav to – tuje vmešavanje v romunske volitve.

V primerjavi z romunskim zgledom bi bil v zelo podobni zadevi molk slovenskega ustavnega sodišča skoraj nespodoben. Volivci gotovo pričakujejo, da se bo opredelilo do teh dilem ne glede na to, kakšno odločitev bodo sodniki sprejeli v povezavi z veljavnostjo volitev in s kakšno večino. Preveč pomembno je, da se do tega ne bi opredeljevali.

Čeprav vrhovno sodišče ni razveljavilo referenduma o pomoči pri predčasnem končanju življenja, je jasno obsodilo nekatere nepravilnosti v predreferendumski kampanji.

Če namreč volivcem ali kandidatu na volitvah ne priznajo pravnega interesa ali jih zavrnejo iz kakega drugega formalnega razloga in zadevo rešijo brez vsebinske obravnave, bodo s tem sporočili dvoje. Prvič, da volivci in kandidati pred tujim vmešavanjem v volitve pravzaprav nimajo nikakršnega varstva, nobene pravne poti, da se temu uprejo, da to preprečijo, da to ustavijo. In drugič, ustavne sodnice in sodniki bodo takšnemu početju odprli vrata na vseh prihodnjih ljudskih glasovanjih. Tuje paraobveščevalne službe in njihovi naročniki pa bodo dobili proste roke za tovrstno početje. Tako kot na Madžarskem. Storitve Black Cuba je donedavni dolgoletni predsednik Viktor Orbán s pridom uporabil pred več parlamentarnimi volitvami.

Oziroma kot v zaključni besedi ustavne pritožbe med drugim piše 30 državljanov: »Demokratična legitimnost oblasti ne temelji zgolj na formalni izvedbi volitev, temveč na zaupanju državljanov, da so svojo politično voljo oblikovali svobodno, brez organiziranega in nedovoljenega tujega vplivanja. Kadar obstaja resen in institucionalno potrjen dvom o integriteti volilnega procesa, je dolžnost ustavnega sodišča, da zaščiti ustavno jedro demokratične države z ustreznimi in sorazmernimi ustavnimi ukrepi.« Dolžnost, obveznost države namreč je, da zagotovi svobodne, poštene in demokratične volitve. Zdaj ima to možnost ali bolje rečeno dolžnost le še ustavno sodišče. Če pobudnike zgolj odslovi, nihče od pristojnih v državi ne bo opravil svojih dolžnosti v povezavi z volitvami, zato bodo te v prihodnje le še manj in manj demokratične in svobodne.