Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 21, 29. 5. 2026

Zoran Stevanović je bil leta 2006 policijski specialec in je s puško branil Slovenijo pred Hrvaško pri Hotizi, ko je takratni predsednik vlade Janez Janša tja zaradi nedorečene meje na reki Muri poslal policijske specialne enote. Dvajset let po dogodku se je lahko Zoran končno postavil v isto vrsto kot Janez. (Na fotografiji predsednik državnega zbora Zoran Stevanović čestita Janezu Janši ob izvolitvi za mandatarja.
© Borut Krajnc
»Zdaj imamo škarje in platno! Za razliko od vas sem se moral boriti! Konec je izkoriščanja države! Treba je nagrajevati tiste, ki delajo!« Tako je te dni ponavljal poslanec desnice. A to ni padlo z neba. Janša in njegovi so zadnje dni vneto ponavljali, da bodo Slovenijo zdaj končno osvobodili. Da bodo razbili globoko državo. Da bodo odpihnili elite, ki živijo na tuj račun. In ki hočejo zapreti Janšo. In ki kradejo volitve. Da bodo poravnali račune s civilno družbo (in s »kulturnim marksizmom«, »ideologijo spola« ipd.). Da bodo osušili močvirje. Da bodo zlasali nevladne organizacije, univerze, medije, nacionalko, sindikate, LGBTQ+. Da bodo deregulirali in debirokratizirali. In da bodo zaprli meje.
In seveda – da bodo obračunali s korupcijo. Boj proti korupciji bo glavni. Brez boja proti korupciji ne morejo. Ne znajo. Nočejo. Zato napovedujejo tudi čistko sodstva. Morda bi bilo celo res najbolje, da ga preprosto ukinejo – potem bi se še lažje borili proti korupciji.
Nedvomno. In ustanovili bodo SKOK. Svojo lastno protikorupcijsko bojno enoto. KPK pa bodo utišali in obglavili. Boj proti korupciji se lahko začne.
A zdaj se vprašajte: čigava retorika je to? Kdo je to – natanko te reči – obljubljal in zagotavljal in ponavljal pred volitvami? Ne, ne zdaj pred slovenskimi. Pred ameriškimi. Točno: Trump! Trump, ki Janši kaže, kaj vse je mogoče, je ponavljal natanko to. Ponavljal je, da bo osvobodil Ameriko, da bo razbil globoko državo, da bo odpihnil elite, ki živijo na tuj račun malih, patriotskih, podeželskih Američanov, ki ga hočejo zapreti in ki kradejo volitve, da bo poravnal račune s civilno družbo (in s »kulturnim marksizmom«), da bo osušil močvirje, da bo porezal medije, univerze in nevladnike, da bo dereguliral in debirokratiziral, da bo iz javnih institucij odstranil jezik LGBTQ+ in da bo zaprl meje.
In seveda – da bo obračunal s korupcijo. Na vso moč. Neusmiljeno. Zakoncema Clinton, Baracku Obami, Joeju Bidnu, Kamali Harris, Liz Cheney in številnim drugim demokratom je obljubljal ječo. A ječo je obljubljal tudi vsem, ki so mu ukradli volilno zmago. Pa direktorjem Cie, FBI in nacionalne obveščevalne agencije. In novinarjem. Vse bi bilo treba zapreti.
Tu se morate vprašati, kaj točno potem počne ta, ki obljublja in napoveduje takšne reči. Ko je Trump prevzel oblast, je začel osvobajati Ameriko: v velika mesta, ki jih vodijo demokratski župani, je poslal nacionalno gardo, nad »ilegalne« priseljence pa ICE. Napovedal je aneksijo Kanade, Grenlandije, Panamskega prekopa – in Gaze. V imenu ameriškega razvoja! Ni mu uspelo. Je pa bogatim in kapitalu znižal davke – razvojno. S svojimi potezami, ukrepi, izsiljevanjem, vojnami, carinami, trgovinskimi vojnami in »kupčijami« je destabiliziral svet. Ukinil je ministrstvo za izobraževanje in zvezno agencijo za posredovanje v nesrečah ter odpustil na stotisoče javnih uslužbencev – ja, jebena globoka država! Obračunal je z elitami, kulturnimi marksisti, ideologijo spola, kritično teorijo rase: posekal je subvencije za medicinsko raziskovanje, humanistične vede, muzeje in umetnost, Smithsonianu, največjemu muzejskemu kompleksu na svetu, pa je zapovedal, da mora vse muzejske vsebine, besedila in gradivo »uskladiti z ameriškimi ideali« in »z direktivo o slavljenju ameriške izjemnosti, odpravi razdiralne ali strankarske naracije in povrnitvi zaupanja v naše skupne kulturne institucije« (recimo v rasizem in sužnjelastništvo). Odpustil je tožilce in inšpektorje, ki so ga kadarkoli preganjali. Začel je čistiti medije – pozval je k odstavitvi televizijskih komikov. Jimmy Kimmel je izginil le začasno, Stephen Colbert pa za vedno. Turistom in tujim študentom, ki so ga kdaj kritizirali ali smešili na družbenih omrežjih, je zagrozil s prepovedjo vstopa v Ameriko. V javnih institucijah je odpravil koncept raznolikosti, enakosti in vključevanja.
Čigava retorika je to? Kdo je to – natanko te reči – obljubljal in zagotavljal in ponavljal pred volitvami? Ne, ne zdaj pred slovenskimi. Pred ameriškimi. Točno: Trump!
Podžigal je strah, tesnobo in paranojo, širil iracionalizem, zlorabljal oblast, primitiviziral klimo in fašiziral družbo. Počel je protiustavne reči. A se ne meni za ustavo. Naj se z njo ukvarja vrhovno sodišče! Vrhovno sodišče pa je itak njegovo. Je to korupcija? Nehajte! To ni še nič. Trump, ki je napovedoval reči, kakršne je potem napovedal tudi Janša IV., je namreč korupcijo na novo izumil.
Črni fond
Kje naj začnem? Prav – pri davkih. Trump je za deset milijard tožil IRS, davčno upravo, ker je pustila izcurljati zaupne podatke o njegovih davčnih napovedih (ki so pokazali, da Trump – tajkun! – zadnjih 15 let praktično ni plačal zvezne dohodnine). Ja, tožil je svojo lastno upravo – sebe. Hej, saj je ameriški predsednik. Obenem je tožil tudi ministrstvo za pravosodje, ker tega curljanja ni preprečilo. Trump te tožbe ne bi nikoli dobil. Bila je namišljena, farsična, irelevantna, čista simulacija, navaden blef. Toda ministrstvo za pravosodje – ja, Trumpovo ministrstvo za pravosodje, ministrstvo, ki ni več neodvisno in ki je povsem podrejeno Trumpu, njegovim interesom, ministrstvo, ki ga Trump obvladuje kot diktator – se je zdaj s Trumpom kljub temu zunajsodno poravnalo, produkt te poravnave pa je sklad (Anti-Weaponization Fund), vreden 1,776 milijarde dolarjev. Trump si je namesto tožbe, ki je ne bi nikoli dobil, priblefiral sklad. Jasno, tožbe ni vložil zato, da bi jo dobil, ampak zato, da bi dobil sklad.
Kongres v ta sklad, ki ga bo vodil petčlanski odbor na čelu s pravosodnim ministrom Toddom Blanchem, Trumpovim nekdanjim osebnim odvetnikom, niti ne more niti ne sme posegati, s tem denarjem pa bodo finančno kompenzirali vse tiste, ki trdijo, da jih je prejšnja – Bidnova – vlada po krivici preganjala zaradi njihovih političnih ali ideoloških stališč (ki so bili torej žrtve vladnih »pravnih vojn« in vladne »radikalizacije«).
Recimo: ta sklad bo finančno kompenziral Trumpove privržence, pučiste, ki so 6. januarja 2021 napadli in okupirali Kapitol (in ki so jih potem obsodili in zaprli, Trump pa jih je pomilostil). Kar pomeni, da je Trump ob pomoči svojega pravosodnega ministrstva in z davkoplačevalskim denarjem ustanovil sklad, s katerim bo lahko povsem mirno in nekaznovano nagrajeval svoje privržence, ali bolje rečeno – na odprti sceni si je prisvojil davkoplačevalski denar, s katerim bo lahko podkupoval svoje simpatizerje, navijače, zaveznike, privržence, pajdaše, kriminalce, svoje jurišnike, zagovornike njegovih političnih in materialnih interesov, rasiste, Ponosne fante, fašiste. To so reparacije za rasiste, pravi Elie Mystal (Nation). In za nameček javnost sploh ne bo nikoli izvedela, kdo in koliko je dobil – to bo tajnost. Kar pomeni, da bo lahko nagrajeval tudi sebe, »žrtev« prejšnje, Bidnove vlade, ki ga je preiskovala.
Je to korupcija? Oja. Demokratska senatorka Elizabeth Warren je sklad označila za »noro raven korupcije – celo za Trumpa«. Harvardski profesor Ryan Enos pa je to razglasil za »najbolj predrzno koruptivno dejanje v zgodovini ameriških predsednikov«.
A to še ni vse. Poravnava vključuje tudi klavzulo, po kateri davčna uprava ne sme nikoli več revidirati in preiskovati davčnih napovedi dinastije Trump. Kot z velikimi črkami – tipično trumpovsko – piše v uradnem dokumentu: davčni upravi je »ZA VEDNO PREPOVEDANO in ONEMOGOČENO« uveljavljanje civilnih ali kazenskih tožb proti Trumpu, njegovim podjetjem in njegovi družini. Blanche, pravosodni minister, se je strinjal s tem, kar je »predlagal« Trump, ki ga je na ta položaj imenoval.
Zvezni sodnik je sklad že odobril, tako da ga ni mogoče več ustaviti. Ali bolje rečeno: zvezni sodnik, ki ga je imenoval Trump, je že odobril to korupcijo, tako da je s pravnimi sredstvi ni več mogoče preprečiti. Sklad – povsem nereguliran – pa bo deloval do konca Trumpovega mandata. Potem bo eliminiran. Izbrisan. Logično. Naslednja vlada tako ne bo mogla izvedeti, koga je Trump podkupil – komu vse je torej razdelil za 1,776 milijarde podkupnin.
Znajdite se ali prodajte svojo kri!
Trump je ultimativni transakcijski predsednik – vsaka njegova politična odločitev je transakcija. Investicija. Profitno mesto. Vlada z dobičkom. Zakaj bi naredil kaj dobrega, če s tem osebno nič ne zasluži?
Televizijska voditeljica in komentatorka Rachel Maddow je nedavno v svoji oddaji – The Rachel Maddow Show (MS NOW) – lepo, naravnost šolsko pojasnila Trumpovo korupcijo. Trump kupi delnice v tem ali onem podjetju, potem pa to podjetje privilegira, promovira in oglašuje. Recimo: januarja je kupil veliko delnic korporacije NVIDIA – teden kasneje je njegovo ministrstvo za trgovino tej korporaciji dovolilo prodajo čipov Kitajski. Prej tega ni smela – zaradi nacionalne varnosti. Trump je nedavno s sabo na Kitajsko odpeljal tudi direktorja korporacije NVIDIA – svojim delnicam je hotel zvišati vrednost. Tik pred odhodom na Kitajsko je kupil ogromno delnic Boeinga, ta pa je potem Kitajski prodal 200 svojih potniških letal. Vrednost Trumpovih delnic je kakopak zrasla.
Trump je januarja kupil tudi veliko delnic korporacije AMD – teden kasneje je njegovo ministrstvo za trgovino tej korporaciji na lepem dovolilo prodajo čipov Kitajski. Ja, prej – zaradi nacionalne varnosti – tega ni smela. Trump je februarja kupil veliko delnic korporacije Dell – devet dni kasneje je začel ljudi med govorom v Georgii nenadoma pozivati, naj kupujejo računalnike podjetja Dell. Marca je kupil veliko delnic korporacije Thermo Fisher Scientific – takoj zatem se je odpravil na slavnostni predsedniški obisk v korporacijo Thermo Fisher Scientific, ki je ni mogel prehvaliti (»Neverjetna!«), obenem pa je farmacevtske družbe pozval, naj čim več poslujejo s korporacijo Thermo Fisher Scientific. Na dan, ko je obiskal Thermo Fisher Scientific, je kupil tudi veliko delnic korporacije Apple – in še isti dan je potem, v Kentuckyju, na vse pretege slavil Apple, češ da je »imenitno podjetje«. Aprila je kupil veliko delnic podjetja Micron – in že naslednje jutro je v telefonskem intervjuju za Fox News Micron razglasil za »najbolj vroče podjetje«. Aprila je kupil tudi veliko delnic korporacije Palantir – in na svoji platformi Truth Social se je takoj prelevil v največjega fena Palantirja, češ da je pokazal »velike bojne zmogljivosti«. »Vprašajte le naše sovražnike!!!« Da bi bile Trumpove delnice smiselnejše, Palantir dobiva tudi velike državne posle.
Trump je samo v letošnjem prvem četrtletju opravil 3700 borznih nakupov (obseg njegovega trgovanja je šokiral celo insajderje z Wall Streeta!), nakupe pa pogosto opravi tik pred kako pomembno politično odločitvijo. To je trgovanje z notranjimi informacijami (insider trading), nakupovanje delnic, ki daje Trumpu nepošteno prednost – in ki je prepovedano. Toda ne Trumpu, saj ta najboljše karte ves čas deli sebi.
Družina Trump je ob koncu leta 2024 – takoj po Trumpovi zmagi – lansirala svojo kriptovaluto, World Liberty Financial, s katero je doslej zaslužila že več kot milijardo in pol: kdor se hoče prilizniti Trumpu, kupi njegov kripto. S tem si – v mafijskem jeziku rečeno – zagotovi zaščito. Melanio, dokumentarec o Melanii Trump, za katerega je Amazon plačal 40 milijonov (sami Melanii je v žep padlo 28 milijonov), so označili za podkupnino.
Trump ima vsako politično odločitev za uslugo. Za vsako uslugo pa hoče rento. Nobena njegova poteza ni brezosebna. S predsedniško funkcijo se povsem jasno in razločno okorišča. Povsem in scela očitno. Hrupno, kričavo. Kot da bi hotel vsem ostalim reči: dajte še vi! Znajdite se! Minister za transport Sean Duffy se je znašel: na družinsko potovanje se je odpravil s Toyotinimi in Boeingovimi donacijami.
Kot pravi Zack Beauchamp (Vox): »V naslednjih nekaj letih bodo vsi v korporativni Ameriki in pravnem svetu vedeli, da najboljši način, da od Bele hiše dobite, kar želite, ni prepričljivo argumentiranje na podlagi vsebinskih ali celo političnih razlogov. Namesto tega je treba podkupiti ljudi, ki so odgovorni za odločanje, predvsem predsednika. Če lahko poskrbite, da bo obogatel ali se celo počutil pomembnega, boste eksponentno povečali verjetnost, da boste dobili izplačilo ali si zagotovili predpise, za katere bi sicer lobirali po običajnih kanalih.«
Ko Beauchamp opisuje Trumpovo Ameriko, je tako, kot bi opisoval kako falirano deželo iz tretjega sveta – ali Orbánovo Madžarsko, ki jo je korupcija odpeljala v gospodarsko katastrofo. In medtem ko Trump bogati in sebi v čast gradi slavoloke in plesne dvorane, ljudje prodajajo kri, da bi jedli in plačevali najemnino.
Znajdite se ali prodajte svojo kri!
To nam pripada!
Lekcija je torej na dlani: politiki, ki obljubljajo, da bodo osvobodili domovino, razbili globoko državo, odpihnili elite, osušili močvirje, deregulirali, debirokratizirali, zaprli meje in brutalno obračunali s korupcijo, vdahnejo korupciji novo življenje, novo razsežnost. Politiki, ki napovedujejo boj proti korupciji, samo korupcijo na novo izumijo.
Korupcija mora biti le tako ekscesna in tako noro obscena in tako brezsramna, da je ljudje – s pravom vred – preprosto ne morejo dojeti in sprocesirati. Korupcija mora biti le tako ekscesna in tako noro obscena in tako brezsramna, da se zdi kot nekaj naravnega in avtohtonega, povsem nemotečega. Korupcija mora biti le tako ekscesna in tako noro obscena in tako brezsramna, da se zdi nedolžna in da ljudje dobijo občutek, da si politik, ki krade, to zasluži, da mu torej to pripada.
A to je natanko mindset, ki ga vedno znova emulira slovenska desnica. Ko pride na oblast, misli, da je Slovenija njena – da ji pripada. Da si jo zasluži.
Trump je ultimativni transakcijski predsednik – vsaka njegova politična odločitev je transakcija. Investicija. Profitno mesto. Vlada z dobičkom.
In zakaj so desničarji vedno tako sveto prepričani, da jim vse to pripada? Iz preprostega razloga: ker so prepričani, da se jim je zgodila krivica. Da so trpeli. Da so bili žrtve. In potem popravljajo krivice. Vedno. Tudi zdaj. Vzeli bodo, kar je njihovo. Kar jim pripada. Dogajale so se jim krivice.
Čas je, da jih popravijo.
Ne drugim – ampak sebi.
Zdaj imajo oni škarje in platno! Za razliko od vas so se morali boriti! Konec je izkoriščanja države! Treba je nagrajevati tiste, ki delajo!
Zatorej: bojte se politike, ki vas hoče osvoboditi. Bojte se politike, ki pravi, da bo razbila globoko državo, odpihnila elite in osušila močvirje. Bojte se politike, ki za svoj glavni cilj razglaša obračun s korupcijo.
Korupcija osvobaja.