Zala Lenarčič / »Teoretična fizika je dejansko še najcenejša«

Teoretična fizičarka poudarja, da imamo v Sloveniji že zgodovinsko močno teoretično kvantno skupnost

Uredništvo
14. 7. 2026

Teoretična fizičarka Zala Lenarčič

Teoretična fizičarka Zala Lenarčič
© Luka Dakskobler

V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor z Zalo Lenarčič, teoretično fizičarko, ki na Institutu Jožef Stefan vodi skupino za neravnovesne odprte kvantne sisteme mnogih delcev. Čeprav se ukvarja s teorijo, pa je pristojna tudi za prevedbo spoznanj v prakso. Med drugim zastopa Slovenijo v mreži evropske kvantne pobude (Quantum Flagship) in kot članica delovne skupine za kvantne tehnologije svetuje evropski komisiji.

V intervjuju, ki ga je pripravil novinar Borut Mekina, je med drugim poudarila, da je teoretična fizika, s katero se sama ukvarja, dejansko še najcenejša. Tudi zato imamo mogoče v Sloveniji že zgodovinsko močno teoretično kvantno skupnost. Natančni, specializirani eksperimentalni instrumenti pa so veliko dražji in zato je v eksperimentalni fiziki finančno težje biti kompetitiven in prebojen. Je pa res, da v zadnjem času tudi teoretiki postajajo dražji. 

"Posnemati kvantno naravo s klasičnimi računalniki je izjemno težko, ker število možnih stanj narašča eksponentno. Prav zato si poleg nevronskih mrež pomagajo tudi s kvantnimi računalniki in kvantnimi simulatorji."

Zala Lenarčič, teoretična fizičarka

Poudarila je tudi, da kvantne probleme poskušajo obvladati z različnimi pristopi. Z vzponom umetne inteligence se tudi v njihovi skupnosti krepi zavedanje, da bi lahko za približek kvantnih stanj uporabili nevronske mreže. Taka nevronska mreža seveda 'živi' v osebnem računalniku, če je večja, pa v superračunalniškem grozdu. Uporabljamo jih kot optimizacijsko orodje, s katerim lahko simuliramo kvantna stanja. Gre za novo orodje, katerega zmožnosti in omejitve šele spoznavamo. 

V pogovoru z novinarjem Mladine je razkrila, da je posnemati kvantno naravo s klasičnimi računalniki je izjemno težko, ker število možnih stanj narašča eksponentno. Prav zato si poleg nevronskih mrež pomagajo tudi s kvantnimi računalniki in kvantnimi simulatorji.

15 novih poletnih intervjujev

Tokrat so za Mladinino posebno številko INTERVJU spregovorili še Nataša Pirc Musar, Peter Čeferin, Lučka Kajfež Bogataj, Peter Kovačič Peršin, Lea Ypi, Jaša Veselinovič, Mateja Koležnik, Ivica Buljan, Nataša Barbara Gračner, Aljoša Herlamov, Špela Miroševič, Zvezdan Pirtošek, Boštjan Vuga in Milan Erič.

Posebna poletna številka Mladine INTERVJU 2026 je že na voljo pri prodajalcih časopisov, naročite pa jo lahko tudi v naši spletni trgovini, in sicer na tem spletnem naslovu (KLIKNITE TU ZA POVEZAVO DO NAKUPA).

© Izak Košir

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Janez Janša, takrat še zagret komunist

Članek o »nekem drobnem in obskurnem spominu«, ki je bil objavljen 7 dni pred volitvami leta 2004, ko je Janez Janša s svojo SDS prvič zmagal na volitvah

»Geslo neonacistov je sprejemljivo celo za NSi«

IZJAVA DNEVA

»Stevanović bo zdaj verjetno Mijiču napisal diplomo«

V Resnici so napovedali, da bodo informacije o lažni izobrazbi svojega poslanca preiskali