Stevanović pred 20 leti nekomu grozil, da ga bo ustrelil
V Levici poudarjajo, da današnja razkritja predstavljajo dodatno potrditev, zakaj Zoran Stevanović ne bi smel opravljati funkcije predsednika državnega zbora

Mladi Zoran Stevanović, ko je bil še policist. Danes je predsednik stranke Resnica in predsednik državnega zbora.
© arhiv Mladine
Na POP TV in N1 so pridobili sodbo, s katero je bil Zoran Stevanović v 2004 spoznan za krivega ogrožanja varnosti osebe z resno grožnjo, da bo napadel njeno življenje. Oškodovancu je grozil, da ga bo uničil in ga ustrelil, je ugotovilo sodišče. Kar je Stevanović naredil pred 20 leti, nihče ne zanika, pravijo v Resnici. Dodatno pa tega ne komentira.
Da je bil Stevanović v preteklosti obsojen, so novinarji razkrili že med kampanjo pred državnozborskimi volitvami, tokrat pa sta portala N1 in 24ur objavila sodbo, ki sta jo pridobila na podlagi zaprosila Informacijskemu pooblaščencu in iz katere izhajajo nekatere podrobnosti.
Stevanović je bil takrat policist
Radovljiško okrajno sodišče je v omenjeni sodbi razsodilo, da je Stevanović, ki je danes predsednik DZ in prvak parlamentarne stranke Resnica, takrat pa je bil policist, 30. maja 2003 okoli 2. ure pred hotelom oškodovancu med drugim zagrozil, da ga bo uničil, poskrbel, da ne bo več vozil, in da ga bo ustrelil. S tem mu je "povzročil občutek strahu, saj je grožnje vzel resno, saj Stevanović kot policist poseduje orožje". "S tem je storil kaznivo dejanje ogrožanja varnosti," piše v dokumentu, ki so ga pridobili novinarji N1 in 24 ur.
Kot piše v sodbi, ki sta jo pridobila N1 in 24 ur, je razvidno, da je Stevanović zatrdil, da "nikakor ni res, da bi grozil" in da se oškodovanec "očitno ne more sprijazniti s tem, da ga Stevanović obravnava enako kot druge kršitelje" ter da je ovadba oškodovanca, ki je na koncu pripeljala do pravnomočne obsodbe Stevanovića, lažna.
Sodišče je Stevanovića obsodilo na 150.000 tolarjev denarne kazni in plačilo stroškov postopka.
V obrazložitvi so dodali, da so pri odmeri kazni kot olajševalno okoliščino upoštevali, da obdolženec do takrat še ni bil kaznovan (kasneje pa vsaj še enkrat; op. N1 in 24 ur), ter dejstvo, da "so v določeni meri k njegovemu dejanju gotovo prispevale opazke oškodovanca in njegovih prijateljev na račun policije in vožnje pod vplivom alkohola, saj ni bil na delovni dolžnosti". Oteževalnih okoliščin sodišče pri obtoženemu ni našlo, izhaja iz medijskih objav.
Na sodišču je trdil, da ni grozil
Stevanović se je na sodišču sicer zagovarjal, da ni res, da bi dotični osebi grozil, ter trdil, da ga je oškodovanec, "ki se očitno ne more sprijazniti s tem, da ga kot policist obravnava enako kot druge kršitelje", lažno prijavil in ovadil. Stevanović je v zagovoru dejal še, da naj bi se oškodovanec o tem kasneje hvalil svojim znancem, še navajata medija.
Stevanović je februarja za medije navajal, da se dogajanja ne spomni, danes pa je na družbenih omrežjih zapisal, da je oškodovancu, "ki je obvladal vse sfere družbenega življenja, v tem okolju namenil nekaj krepkih", ker si je ta "to tudi zaslužil".
V Stevanovićevem kabinetu so za STA v odzivu zapisali, da gre za vprašanje, ki se v javnosti odpira že od volilne kampanje pred volitvami v DZ in o katerem je Stevanović že večkrat podal svoje stališče. "Ker se njegova pojasnila v zvezi s tem niso spremenila, zadeve ne bo dodatno komentiral," so dodali.
V Resnici trdijo, da tega ne skrivajo
"Pa saj tega, kar je Stevanović naredil pri 20 letih, 23 let nazaj, nihče ne skriva," pa so med drugim zapisali v stranki na omrežju X.
"Današnja razkritja predstavljajo dodatno potrditev, zakaj Zoran Stevanović ne bi smel opravljati funkcije predsednika državnega zbora. Kdor zavaja javnost in prikriva lastne pravnomočne obsodbe ter hkrati ščiti poslanca, ki ga spremljajo resni očitki o izkoriščanju delavcev, nima potrebne kredibilnosti za vodenje najvišjega zakonodajnega organa."
POP TV in N1 sta v času volilne kampanje razkrila, da je Stevanovića Okrajno sodišče v Kranju novembra 2008 obsodilo zaradi poskusa kaznivega dejanja goljufije, sodba pa je postala pravnomočna sredi leta 2010. Po navedbah N1 pa je v izreku sodbe pisalo tudi, da je Stevanović na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Radovljici iz leta 2004 "pravnomočno predkaznovan" po 145. členu kazenskega zakonika, ki je leta 2004 opredeljeval ogrožanje varnosti.
V Levici so se na objave odzvali s ponovnim pozivom k odstopu Stevanovića z mesta predsednika DZ. "Današnja razkritja predstavljajo dodatno potrditev, zakaj Zoran Stevanović ne bi smel opravljati funkcije predsednika državnega zbora. Kdor zavaja javnost in prikriva lastne pravnomočne obsodbe ter hkrati ščiti poslanca, ki ga spremljajo resni očitki o izkoriščanju delavcev, nima potrebne kredibilnosti za vodenje najvišjega zakonodajnega organa," so zapisali. Po navedbah Levice pa kredibilnosti nimajo niti predsedniki koalicijskih strank SDS Janez Janša, NSi Jernej Vrtovec in Demokratov Anže Logar, "ki se zanašajo na podporo Resnice in kupujejo njihove politične usluge na škodo nas vseh".