Pamflet / Bernard Nežmah: Dirigirane strelice
Medijsko kreiranje realnosti
MLADINA, št. 27, 10. 7. 2026
Sredin osrednji dnevnik POP TV je deloval kot spopad s stranko Resnice. Izmed vseh dogodkov dneva so kot prve tri izpostavili pismo fotografa, kateremu naj bi poslanec Boris Mijić že leta dolgoval nekaj stotakov za poročne slike, sodbo izpred dvajsetih let, s katero je bil Zoran Stevanović obsojen zaradi groženj s smrtjo in za povrh še kritični prispevek o njegovem podpisu pod razpisom jesenskih lokalnih volitev, ki da spominja na cirilično pisavo.
Sredin osrednji dnevnik POP TV je deloval kot spopad s stranko Resnice. Izmed vseh dogodkov dneva so kot prve tri izpostavili pismo fotografa, kateremu naj bi poslanec Boris Mijić že leta dolgoval nekaj stotakov za poročne slike, sodbo izpred dvajsetih let, s katero je bil Zoran Stevanović obsojen zaradi groženj s smrtjo in za povrh še kritični prispevek o njegovem podpisu pod razpisom jesenskih lokalnih volitev, ki da spominja na cirilično pisavo.
To so ključne teme, ne pa besede predsednika Fiskalnega sveta Davorina Kračuna, ki je znova opozoril na enormni minus proračuna, ki ga je zapustila prejšnja vlada. Vmes je Svoboda napovedala vlado v senci, a njen vodja je njeno delovanje premaknil šele v september. Zgrešeno. V času ko aktualna vlada sprejema ukrepe, kako ustaviti proračunski primanjkljaj, bi bilo informativno slišati, kje in na kakšen način bi oklestili prenapihnjeni proračun njegovi avtorji - Golob z ex-ministri!!????
Ena osrednjih tem tudi drugih osrednjih medijev je bila objava sodbe, ki je sankcionirala nasilniški besednjak mladega Stevanovića. Delikt niti ni nov, svoje stranpoti z zakonom je pred volitvami obžaloval in razkrival sam kot vodja Resnice. Mož je odslužil kazen in v pravni državi ima vsakdo pravico do novega začetka, konec koncev tudi ta, ki je potem postal poslanec in primus Državnega zbora.
V Franciji je bil eden vplivnejših filozofov Bernard Stiegler (1952-2020), znan po knjigah, v katerih je raziskoval vplive digitalnih tehnologij na človeško družbo. Toda mož ni šel po klasični poti do profesorja, v sedemdesetih je bil član pouličnih tolp in kar trikrat je izvedel oboroženi rop, preden so ga ujeli in poslali na osemletno zaporno kazen. V dolgem arestu je imel čas, da je doživel prosvetljenje, začel študirati filozofijo in ko je zaslovel, je ustanavljal inštitute, šole in katedre. A osrednji francoski mediji niso predvajali nosilnih oddaj, v katerih bi besneli, da oboroženi ropar ne sme poučevati in vzgajati mladih ljudi.
A tudi obujanje sodb o nasilništvu izpred dvajsetih let je lahko topika medijskega poročanja. Vendar je medijski odziv disproporcionalen, če samo pomislimo na letošnjo spravno slovesnost v Kočevskem rogu, kjer je bilo pred osemdesetimi leti umorjenih več kot 12 tisoč vojnih ujetnikov. Na njej je imel pretresljiv govor nekdanji ustavni sodnik Klemen Jaklič, ki je prebiral tudi odlomke iz zapisov enega izmed preživelih, ki je popisoval brutalno pobijanje Titove vojske. A največji televiziji sta v poročilih njegov nastop tako oklestili, da javnost ni izvedela nič o krvoločnem pomoru. Verbalna smrtna grožnja Stevanovića je osrednja tema, največji pomor v zgodovini na Slovenskem pa doživlja še naprej tabu medijskega poročanja!!!!!!!!!!
A poslanec Stevanović tudi tedaj, ko naredi zgledno gesto, doživi medijsko negacijo. Ko je podpisal trem delavcem Mijićevega podjetja overjeno pogodbo, da osebno prevzema dolg šestih in treh tisočakov, so medijske hiše prišle s kamerami do Gorana Lukića iz Delavske svetovalnice, ki ga je obtožil, da vrši nepopravljivo škodo pravni državi, saj bodo iz tega zgleda davčni dolžniki sklenili, da te rabote lahko v miru nadaljujejo, če jih le podpirajo politični botri. Gospod Lukić je sicer pomemben borec za pravice izkoriščanih in opeharjenih delavcev, a davčnih dolžnikov in neizplačevalcev plač je v državi malo morje, zakonodaja in praksa zaposlovanja tujcev, ki ne razumejo slovensko in ne poznajo niti svojih pravic, je že pod prejšnjo vlado postala poslovni model, kako na prevarantski način še povečati svoje dobičke. Zanimivo, da mediji niso povprašali treh izplačanih opeharjencev, kako oni sprejemajo Stevanovićevo poplačilo. Gospod Lukić, ki v svoji svetovalnici dnevno beleži primere izkoriščanja tujih delavcev, pa tudi ni opazil, da je to edini primer, ko lahko iz dneva v dan gostuje na televizijah, medtem ko v zadevah drugih neizplačanih dolgov njegove besede ne pridejo v osrednja poročila.
Medijsko razkritje Mijićevih dolgov delavcem je resda imelo blagodejni učinek, saj so zaradi javne blamaže neplačani prišli do svojih zaslužkov. To je sicer stara časopisna tradicija, ki je dajala besedo izigranim. Že v sedemdesetih letih 19. stoletja je urednik Slovenskega Naroda Josip Jurčič tako objavil pismo Ivana Zupančiča, krčmarja v Judenburgu: »Opominjam gospoda St. L….…a, bivšega odvet. koncipijenta v Celji, da poplača svoj dolg, sicer objavim njegovo celo ime.»
Ker nadaljevanja ni objavil, je očitno dolžnik rešil svoje celotno ime s plačilom dolga. Bo vsekakor opazovati, ali bodo osrednji mediji po Mijiću objavili še kakšno ime neplačnika delavcem!??
Težav z dostopom do medijev pa nima šef Svobode Robert Golob. Ko se je na vrhu NATA v Turčiji izkazalo, da je Slovenija edina država, ki ne prispeva niti obljubljenih dveh odstotkov za oborožitev, tega mediji niso objavili kot facta bruta, ampak so stopili do njega, da on pokomentira to dejstvo. Mož ni bil v zadregi, ampak je vehementno povedal, da ko bi bil on na sestanku, bi partnerje v NATU prepričal o njihovi zmoti. Res? Že pred parlamentarnimi volitvami je prišlo na vlado ostro pismo šefa Nata Marka Rutteja, ki je decidirano zapisal, da Slovenija namenja le 1,6 odstotka. A glej vraga, takrat je Golob molčal, kaj šele, da bi sedel na avion in se odpeljal na sedež vojaške organizacije v Bruselj, kjer bi njeno vodstvo prepričal, da je njegova vlada izpolnila svoje zaveze!!!!!!???????
V nedeljo bo v Ljubljani referendum zoper Jankovićevo parkirno politiko. RTV SLO, ki je dotirana kot javna televizija, v podporo Jankovićeve devalvacije vseljudskega glasovanja ni pripravila niti ene referendumske oddaje, medtem ko je zasebni časnik Dnevnik bralcem postregel z vrsto obširnih člankov.