Teden / Kmetijstvo (le) po meri kmetov?

Kaže, da ministri nove vlade po prevzemu oblasti v prvi vrsti rušijo vse, kar se zrušiti da. Ustavljajo in razveljavljajo razpise in projekte in finančne tokove. Kmetijski minister Janez Cigler Kralj je tako razveljavil razpis Ciljnega raziskovalnega programa Naša hrana, podeželje in naravni viri za leto 2026. Odločitev je pojasnil z besedami, da je raziskovalne programe ustavil »zaradi aktivizmov v njih«, in dodal, da bo ministrstvo objavilo nov razpis, »ki bo usklajen s potrebami kmetijske stroke in kmetov«. Zoper ministrovo precedenčno potezo so se jasno izrekli v raziskovalnih institucijah, na čelu z univerzama v Mariboru in Ljubljani.

Kateri so ti »aktivizmi«? Razpis je imel štiri težišča: pametno, odporno in konkurenčno kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in živilskopredelovalna panoga; varovanje okolja in trajnostno upravljanje naravnih virov; kakovost življenja, varna in zdrava hrana ter krepitev gospodarske aktivnosti na podeželju; oblikovanje in prenos znanja ter na dejstvih utemeljena politika. Je to res aktivizem? Niti ne.

Kakšni pa so bili bolj neposredni cilji raziskav? Namakanje in prehranska varnost, prilagajanje podnebnim spremembam, trajnostni razvoj kmetijsko-živilske panoge, odkrivanje gozdnih škodljivcev, krepitev duševnega zdravja v kmetijstvu, pa tudi dobrobit rejnih živali – recimo nadzor nad delovnim procesom v klavnicah ter nadomeščanje ukleščenja svinj in pobijanja mladih petelinov s humanejšimi živinorejskimi metodami. Glede slednjega je potrebna dodatna razlaga. Rejci perutnine namreč piščančke, ko ugotovijo, da so samčki, usmrtijo, tako da jih zmeljejo. Grozljivo ravnanje bi bilo danes mogoče preprosto nadomestiti s sodobno tehnologijo, ki že pri jajcu omogoča prepoznavo, ali gre za samca ali samico, in s tem to ravnanje ne bi bilo več potrebno. Aktivizem? Niti ne.

Minister je ob napovedi, da bo ministrstvo objavilo nov razpis, ki bo usklajen »s potrebami kmetov«, dodal še, da je stari razpis razveljavil, ker se mu ni zdelo odgovorno dajati denarja za nekaj, »kar morda ne koristi kmetom ali pridelovalcem hrane, ki bi jim morali s svojimi ugotovitvami služiti ti raziskovalni programi«. Resno? Raziskave v kmetijstvu bi morale »služiti« (zgolj) kmetom?

Ni dvoma, da je ali pa bi vsaj morala biti vloga države v kmetijstvu in pri pridelavi hrane najpomembnejša. Srednjeročno in dolgoročno mora glede na potrebe določati (in to spodbujati), česa naj se v kmetijstvu pridela več in česa manj, kje in na kakšne načine naj se to pridela in podobno. Pomemben del ugotavljanja potreb pa so raziskave.

Če tega država ne počne in kmetijstvu pusti (preveč) proste roke, bosta še naprej rasli najenostavnejša in najdonosnejša pridelava, pogosto gre to dvoje z roko v roki. Tako bi se v nasprotju s potrebami še naprej krepila prireja mesa in se zmanjševala pridelava sadja in zelenjave, na obeh področjih pa bi bilo le še več intenzivne pridelave. Ta pa pomeni številne obremenitve za okolje ter slabšo hrano in z več vidikov negativne posledice za človeka in družbo.